Po preštetih 95 odstotkih glasov ima pred 50-letnim kandidatom levice Stavrosom Malasom približno 10 odstotnih točk prednosti. Tekmeca imata precej različna pogleda na to, kako bi morali potekati pogovori o morebitni združitvi grškega dela Cipra s turškim.

Za Anastasiadesa bo to drugi in zadnji petletni predsedniški mandat. Volilna udeležba je bila 73-odstotna, nekoliko višja kot v prvem krogu, ko je bila 71,88-odstotna. V prvem krogu 28. januarja je konservativni 71-letni Anastasiades dobil 35,5 odstotka glasov, 50-letni Malas pa 30 odstotkov. Takrat je bilo skupno devet kandidatov.

Anastasiades, ki je veljal za favorita, je v volilni kampanji kot svoj dosežek poudarjal, da je Turčija v pogajanjih o združitvi Cipra naposled povedala, kaj želi, in sicer za vedno ostati vojaško prisotna v severnem, turškem delu Cipra. Obljublja tudi, da bo v primeru ponovne izvolitve čim hitreje začel nove pogovore. Lahko se pohvali tudi s tem, da je v času njegovega mandata Ciper rekordno hitro izšel iz težke finančne in bančne krize, v kateri se je znašel leta 2013.

Protikandidat Malas medtem zdajšnjemu predsedniku očita, da v ciprskih pogajanjih ni imel dovolj poguma privoliti v rešitev, ki ustreza realnosti na Cipru. Zaradi tega je po njegovem mnenju Severni Ciper "turška provinca", tamkajšnji prebivalci pa vse bolj islamizirani.

Ciper razdeljen od leta 1974
Ciper je razdeljen od leta 1974, ko so turške sile zaradi vojaškega udara ciprskih Grkov vdrle na severni del otoka. Tam so pozneje ustanovili Turško republiko Severni Ciper, ki pa jo priznava samo Turčija.

Pod okriljem ZN-a že več let potekajo pogajanja o ponovni združitvi Cipra, katerih cilj je oblikovanje federacije dveh držav.