Na konferenci, ki poteka na evropskem sedežu ZN-a, poleg predstavnikov ciprskih Grkov in Turkov sodelujejo še predstavniki Grčije, Turčije in nekdanje kolonialne sile Velike Britanije. Pripravili so jo po treh dneh novega kroga intenzivnih pogajanj med ciprskim predsednikom Nicosom Anastasiadesom in vodjo ciprskih Turkov Mustafo Akincijem.

Juncker: Zadnja priložnost za razdeljeni otok
Konference, ki poteka na evropskem sedežu ZN-a v Ženevi, se kot predstavnika EU-ja udeležujeta tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini, saj je mednarodno priznana Republika Ciper članica EU-ja. Juncker je ob prihodu ocenil, da gre za zadnjo priložnost za normalno dosego rešitve za razdeljeni otok.

Posebni odposlanec ZN-a Espen Barth Eide, ki je v minulih dneh sodeloval pri pogovorih, je konferenco že označil za zgodovinski dogodek in priložnost. Meni, da je dogovor blizu.

Leta 1974 turške sile vdrle na sever Cipra
Ciper je razdeljen od leta 1974. Takrat so turške sile zaradi vojaškega udara ciprskih Grkov, ki ga je podpirala vojaška hunta v Atenah, vdrle na severni del otoka. Tam so kasneje ustanovili Turško republiko Severni Ciper, ki pa jo priznava samo Turčija.

V skladu s sporazumom iz leta 1959 so Grčija, Turčija in Velika Britanija poroki varnosti na Cipru in imajo pravico posredovati za zaščito ozemeljske celovitosti otoka, kar je Ankara izkoristila pri upravičevanju omenjenega vdora leta 1974. London, ki ima na Cipru vojaška oporišča na britanskem ozemlju, je izrazil pripravljenost, da se odpove skoraj polovici svojega ozemlja.

Za ciprske Grke sporno 30.000 turških vojakov
Najbolj sporno vprašanje pa ostaja okoli 30.000 turških vojakov na otoku. Anastasiades želi, da zapustijo otok, Akinci pa je odločen glede ohranitve njihove navzočnosti. Sile ZN-a sicer nadzirajo tamponsko območje med stranema.