Republikanci Clintonovo obtožujejo, da je takrat, ko je bila zunanja ministrica, malomarno ravnala z zaupnimi informacijami, saj je namesto službenega uporabljala svoj zasebni strežnik, in da je delala v nasprotju z vladno politiko, saj je želela svojo korespondenco zaščititi pred javnostjo. S tožbo so dosegli, da mora zdaj State Department objaviti vso pošto Clintonove iz časa njenega vodenja.

Demokratska predsedniška kandidatka je FBI-ju že prepustila na tisoče strani elektronske pošte, ne pa tudi strežnika, zdaj pa je pravosodnemu ministrstvu in FBI-ju predala tudi svoj zasebni strežnik. Odvetniku Davidu Kendallu je naročila, naj FBI-ju pošlje tudi vse kopije elektronske pošte, ki jih hrani v svoji pisarni.

Pošta, ki so jo objavili do zdaj, ni sporna
Pošta, ki jo je Clintonova predala, vsebuje okoli 50.000 sporočil, in nič od tega, kar je bilo objavljeno do zdaj, ni sporno. Clintonova je sicer več tisoč elektronskih sporočil izbrisala, ker je presodila, da gre za zasebno korespondenco, ki nima nič opraviti z njenim delom državne sekretarke, iz State Departmenta pa so sporočili, da del sporočil ne bodo objavili v javnosti, saj so označena za zaupna.

Republikanci so upali, da bo v pošti kaj takšnega, kar bi lahko spodneslo predsedniško kampanjo Clintonove, a za zdaj niso odkrili ničesar spornega. Republikanski senator Chuck Grassley iz Iowe sicer trdi, da so preiskovalci našli dve sporočili z oznako strogo zaupno, a Clintonova in State Department trdita, da te oznake v času pošiljanja pošte ni bilo.

Je pa elektronska pošta kljub vsemu že vplivala na predsedniško kampanjo Clintonove, saj je del volivcev že presodil, da Clintonova zaradi vprašanj, ki so se porajala okoli njene uporabe zasebne pošte, na katera ni imela trdnega odgovora, ni zaupanja vredna.