Reševalci so po poskusnem testu zdaj le začeli vrtati 700 metrov dolg in 60 centimetrov širok rov, skozi katerega bodo v približno treh mesecih rešili 33 ujetih rudarjev. Po poročanju britanskega BBC-ja bo ob 24-urnem vrtanju na rudarje padalo več tisoč ton zemlje, ki jih bodo ti morali sproti odstranjevati. Čilske oblasti so zagotovile, da rudarji ob tem ne bodo v smrtni nevarnosti. Vrtanje v zemljo bo trajalo predvidoma od 90 do 120 dni, šele nato bodo v jašek lahko spustili majhno kapsulo, s pomočjo katere bodo rešili rudarje, in to enega po enega.

Samo, da čim prej mine
Reševalci rudarjem skozi tri ozke jaške pošiljajo hrano, pijačo in zdravila, saj so nekateri izmed njih zaradi vročine pod zemljo že dobili glivične okužbe in razna vnetja. Nekateri naj bi kazali tudi znake depresije. Kot še piše BBC, je eden izmed rudarjev tudi medicinsko izurjen, zato bo lahko v prihajajočih dneh svoje kolege cepil proti tetanusu.

V soboto so rudarjem skozi ozke jaške poslali tudi telefon, tako da je vsak izmed njih lahko dobro minuto govoril s svojimi domačimi. V jamo so jim prav tako spusti MP3-predvajalnike, da lahko poslušajo glasbo, in majhne ekrane, da lahko spremljajo nogometne tekme.

Tragedija v Velenju: jama nikoli ne miruje
Nesreče v rudnikih niso tuje niti slovenskih rudarjem v rudniku Trbovlje-Hrastnik in v premogovniku Velenje, kjer so imeli hudo nesrečo pred sedmimi leti, ko sta zaradi nenadnega vdora plina v jamo umrla dva rudarja.

''Plin je prišel tako hitro, da si delavci niso mogli nadeti niti dihalnega aparata. Sicer v rudniku niso bili ujeti dolgo, a nesreča je bila za dva usodna,'' se spominja psihologinja v premogovniku Velenje Katja Rak Vobovnik. Po usodnem letu 2003 v Velenju niso imeli hujših nesreč, razen občasnih požarov in stebrnih vdorov. "Mi imamo srečo, ker dobro skrbimo za varnost rudarjev, celotno jamo pa nadzorujemo računalniško. Ljudi nam sicer uspe pravočasno rešiti, a jama nikoli ne miruje.''

Po nesreči pred sedmimi leti so se psihološke posledice rudarjev pokazalo šele po samem dogodku, v obliki t. i. posttravmatskega sindroma. ''Ta se kaže na različne načine, kot so nespečnost, anksioznost, nočne more, tudi močnejše spremembe vedenja, jezni izpadi, hiperaktivnost. Posledice so lahko kar hude," pravi naša sogovornica.

Vodeb: Težje bo rudarjem, ki imajo določene motnje osebnosti
Teoretski psihoanalitik (ali freudovec) in MMC-jev bloger Roman Vodeb domuje v trboveljskih revirjih, "kjer imamo še vedno rudnik. Oba moja dedka in stric so bili rudarji, zato poznam njihove številne zgodbe, tudi tiste o nesrečah.'' Vodeb se je tudi sam znašel v rudniku ''na čelu'', kot je dejal za MMC, in sicer zaradi ''radovednosti in principa''. Poleg tega se ukvarja tudi ''s konceptom pravega moškega in razlik med spoloma'', zato je lahko povedal, kaj je potrebno za oblikovanje močne osebnosti, ki jo čilski rudarji še kako potrebujejo v nastali situaciji:

"Trdno psihično strukturirane osebnosti, ki nastanejo v otroštvu, v primerni (harmonični) družini, imajo najboljše psihične dispozicije za preživetje. Telesno zdravje je vselej odločilno povezano s trdno psiho. Pesimistično razmišljujoči rudarji se bodo skozi negativen vpliv nezavednega lahko sesuli tudi v telesnem oziroma fizičnem pomenu. Izdalo jih lahko (telesno) zdravje, za kar bo seveda 'kriva specifična' psiha. Vpliv nezavednega bi znal biti odločilen tudi pri tistih rudarjih, ki se na zavestni oziroma manifestni ravni izdajajo kot trdne in močne osebnosti."

"Depresija je v takšnih situacijah normalen pojav"
Tako Vodeb kot Rak Vobovnikova sta poudarila, da se bo pri rudarjih pojavila depresija, o čemer so svetovni mediji že poročali. ''Vemo, da se ljudje neradi zadržujemo v temnih prostorih, ker smo ogroženi. Avtomatično se v nas sprožijo obrambni mehanizmi. Ti gredo velikokrat tudi v psihične motnje. Depresija je torej normalen pojav na situacijo. Če bi se vi ali jaz znašli v takšni situaciji, ko bi bili odrezani od sveta, z nejasnim upanjem, ali se bomo sploh kdaj rešili, je prvi odziv žalovanje. Sledi jeza. Med skupino se lahko tudi marsikaj zgodi. Lahko se obrnejo drug proti drugemu, lahko se pojavijo izpadi jeze, lahko se tudi poškodujejo med seboj. Vse bo odvisno od tega, kako hitro se bodo lahko na dano situacijo privadili. Na srečo smo ljudje tudi zelo prilagodljivi, zato prej kot bodo sprejeli dejstvo, da bodo v takšni situaciji dva ali štiri mesece, prej bodo tudi psihološki odzivi ali čustveni izbruhi se pomirili,'' pojasni Rak Vobovnikova.

Vodeb ob tem upa, da bodo imeli ujeti rudarji na voljo tudi dovolj izurjene psihologe, ki bodo znali s pogovorom nevtralizirati negativna čustva in morebitno agresivnost, predvsem tisto v medsebojni komunikaciji, in seveda depresijo. Na razne telefonske pogovore, MP3-predvajalnike in televizorje, ki so čilskim rudarjem na razpolago, pa Vodeb pravi, "da gre za legitimno odločitev. V kontekstu depresije bo zelo pomembna komunikacija z ljudmi, ki jih imajo radi in od katerih se čutijo ljubljene oziroma jih ljubijo. Mislim predvsem na svoje otroke, žene, starše, brate, sestre.''

Rudarji morajo za preživetje najti smisel
''Predvsem tisti, ki bodo iskali rešitve in za nastalo situacijo ne bodo krivili drug drugega. Sodelovati bodo morali kot ekipa. Nazadnje gre za majhno skupino, kjer so ujeti rudarji odvisni drug od drugega. Morali se bodo osredotočiti na to, kar je pomembno, se pravi na samo preživetje, ne pa na preostale stvari. Prav tako morajo videti neki smisel, zakaj preživeti. To je lahko njihova družina, otroci ali kar koli drugega. V takšnih situacijah ljudem pomaga preživeti le smisel,'' zaključi Rak Vobovnikova.