V Evropski uniji in svetu se povečuje strah, da bi Italija, tretje največje evropsko gospodarstvo, postala naslednja žrtev dolžniške krize, ki pretresa Unijo in svet, tako da se je pozornost z Grčije, ki oblikuje novo prehodno vlado, preusmerile na Italijo.

Svetovni trgi so do zmožnosti Italije za odplačevanje dolga vse bolj skeptični, nezaupanje vlagateljev v italijanske državne obveznice pa po mnenju analitikov krepijo tudi nestabilne politične razmere v državi in dejstvo, da je vlada Silvia Berlusconija Mednarodni denarni sklad (IMF) zaprosila za nadzor nad javnimi financami.

Donosi na desetletne obveznice so se v ponedeljkovem jutranjem trgovanju s 6,37 odstotka povzpeli na rekordnih 6,54 odstotka, pri tem pa so se pribitki nad referenčnimi nemškimi državnimi obveznicami zvišali na več kot 490 bazičnih točk, so poročali italijanski mediji.

Bi bilo refinanciranje dolga vzdržno še pri osemodstotni obrestni meri?
Čeprav je italijanska centralna banka pred kratkim ocenila, da bi bilo refinanciranje italijanskega javnega dolga vzdržno še ob osemodstotni obrestni meri, za mejo vzdržnosti splošno veljajo obrestne mere do višine okoli sedem odstotkov. Pri približno sedemodstotni obrestni meri na desetletne državne obveznice so morale za finančno pomoč Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije namreč zaprositi Grčija, Irska in Portugalska.

Še posebej skrb vzbujajoče je to, da donosi italijanskih državnih obveznic španske presegajo za celo odstotno točko. Vlagatelji so torej precej bolj zaskrbljeni nad javnofinančnimi razmerami v Italiji kot Španiji, ki so jo še pred nekaj meseci uvrščali v isti paket skupaj z Italijo.

Bo Berlusconi še danes odstopil?
Berlusconijevo koalicijo ta teden čaka več pomembnih preizkusov. Vlada je, da bi pomirila mednarodne finančne trge, sprejela nov sveženj protikriznih ukrepov, ki jih bo senat obravnaval v torek, poslanska zbornica pa naj bi jih potrdila do konca meseca, glasovala pa bo tudi o proračunskem poročilu za lani. Berlusconi je že napovedal, da bo na potrditev ukrepov v senatu vezal tudi zaupnico.

Berlusconi kljub vse številnejšim pozivom, naj odstopi, in odhodu vse več poslancev iz njegove stranke vztraja, da je večina v poslanski zbornici trdna, ter zavrača možnost odstopa. Kljub temu je agencija Reuters, ki se sklicuje na dva novinarja blizu Berlusconiju, poročala, da bi lahko Berlusconi odstopil še danes. "Da bo Berlusconi odstopil, je jasno, vprašanje je samo, kdaj," je povedal Giuliano Ferrara, urednik časopisa Foglio. Berlusconi te navedbe zavrača.

Italijanski časnik Corriere della Sera sicer med mogočimi razpleti politične krize največ možnosti pripisuje scenariju z oblikovanjem tehnične vlade, ki bi jo vodil predsednik zasebne univerze Bocconi, nekdanji evropski komisar Mario Monti. Drugi najverjetnejši scenarij pa je preoblikovanje vlade z razširitvijo koalicije na Unijo centra (UDC) in z odhodom Berlusconija ali pa razpis predčasnih volitev. Odločitev je v rokah predsednika republike Giorgia Napolitana.

Italija veliko večja težava kot Grčija
Richard Hunter, britanski borzni strokovnjak, je za BBC povedal, da skrbi glede Italije niso tako izrazite zaradi gospodarskih razmer, ampak zaradi politične negotovosti. "To bi bil lahko konec Berlusconijeve vladavine," je povedal Hunter in dodal, da gre pri Italiji za popolnoma drugačne težave kot pri Grčiji. "Grčija predstavlja dva odstotka evropskega BDP-ja, medtem ko je Italija za Nemčijo in Francijo tretje največje evropsko gospodarstvo in bi njen propad pomenil veliko večji udarec evroobmočju," je povedal Hunter.

O krizi v Italiji bodo na zasedanju govorili tudi finančni ministri držav v območju evra. Razpravljali naj bi o krepitvi posojilne sposobnosti začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) s 440 na 1.000 milijard evrov, ne da bi se pri tem povečala poroštva držav članic, kar je prav tako del oktobrskega dogovora evropskih voditeljev. Cilj tega je preprečiti širjenje krize v Španijo in predvsem Italijo.