Protestniki že napovedujejo nove shode proti pridružitvi Natu. Foto: Reuters
Protestniki že napovedujejo nove shode proti pridružitvi Natu. Foto: Reuters
Nekdanji jugoslovanski premier Momir Bulatović je s solzami v očeh spomnil na Natove žrtve. Foto: Reuters
"Murina '99. Brez komentarja". V Natovem zračnem napadu na to črnogorsko vasico je umrlo šest civilistov. Foto: Reuters

K shodu so pozvali nekdanji črnogorski predsednik Momir Bulatović in opozicijski voditelji, pred parlament pa jim je uspelo zbrati okoli 5.000 podpornikov, poročajo Vijesti. Protestniki so vihrali s črnogorskimi zastavami ter skandirali protinatovske in proruske parole.

Prav Rusija je bila namreč tista, ki se je na Natovo povabilo Črni gori na začetku meseca najostreje odzvala. Vodja odbora sveta federacije Viktor Ozerov je dejal, da bo Moskva "ustavila vse skupne programe s Črno goro", če bo država postala članica Nata, medtem ko je zunanji minister Sergej Lavrov že septembra izjavil, da bo vsaka nadaljnja širitev Nata "napaka, celo provokacija".

"Kri nedolžnih na naših rokah"
Bulatović, ki je bil med letoma 1998 in 2000 tudi jugoslovanski premier, je zbranim v čustvenem nagovoru dejal, da bi pridružitev Natu pomenila "mazanje rok s krvjo nedolžnih ljudi", in poudaril, da je njegova država vse do nedavnega ostro nasprotovala Natovim vojaškim posredovanjem. "Kaj je Afganistan storil narobe, kaj je zagrešil Irak? Zakaj je bila uničena Libija, kaj se dogaja danes v Siriji? Mar si res lahko kar zatiskamo oči?" je vprašal.

Ob tem je dodal, da je črnogorska pridružitev Natu nenavadna, saj so ob Natovem napadu na Jugoslavijo leta 1999 bombe padale tudi na Črno goro. "Do neke mere sem za to, kar se dogaja, kriv tudi jaz. Ampak moramo naprej. Leta 1999 so bombardirali ZRJ, Danilovgrad, Murino …Primorje so bombardirali z osiromašenim uranom. Umrlo je 1.054 pripadnikov vojske in policije, 79 otrok. Po takem zločinu Črnogorci ne morejo kar pozabiti. Nemogoče je izbrisati taka dejanja z opravičilom," je dejal in in pripomnil, da hoče Nato s priključitvijo Črne gore samo "nekaj več vojakov za boj proti Rusiji".

Protestniki so na to odgovorili s skandiranjem "Rusija, Rusija", "Kosovo je srce Srbije" in "Nato, morilci", na enem izmed transparentov pa so bili obrazi šestih civilistov (vključno z otroki), ubitih v Natovem napadu na črnogorsko vasico Murino maja leta 1999.

Nato je vseskozi trdil, da so njegovi zračni napadi uperjeni izključno v vojaške tarče, a vas Murino ni imela prav nobene vojaške povezave, niti ni bilo v njej nobenih jugoslovanskih vojakov. Bombardiranje vasice je bilo uradno odpravljeno kot "postranska škoda" napadov na Jugoslavijo, za dogodek pa se uradno ni opravičil nihče.

Črnogorci razdeljeni
Črna gora je dobila uradno povabilo za članstvo v Natu na vrhu zavezništva 2. decembra, pri čemer je veliko vlogo odigral aktualni prozahodni predsednik Milo Đukanović. Črna gora je bila del skupne države s Srbijo do leta 2006, ko se je z referendumom odcepila. Od takrat dalje se država s 600.000 prebivalci dejavno integrira v evroatlantske strukture.

Prvi večji protest proti Natu je sicer potekal v Podgorici že oktobra, na njem pa se je zbralo okoli 5.000 ljudi, ki so zaradi predsednikove podpore zavezništvu zahtevali Đukanovićev odstop.

Po zadnjih anketah 37 odstotkov vprašanih Črnogorcev članstvu v Natu nasprotuje, 36 odstotkov pa ga podpira. Organizatorji protestnega shoda že napovedujejo nove shode.