Večina strank v danskem parlamentu, folketingu, je predhodno podprla razpis referenduma.

Napovedani referendum bo deveti po vrsti, odkar so v državi leta 1972 imeli referendum o članstvu v EU-ju.

"Zgodovinski časi zahtevajo zgodovinske odločitve," je na novinarski konferenci utemeljila danska premierka. Dodala je, da vlada "zelo jasno poziva Dance", naj podprejo razveljavitev izvzetja Danske iz obrambe politike EU-ja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zame kot predsednico vlade gre za odločitev, ki temelji na vrednotah," je še dejala premierka Frederiksen. Zavzela se je tudi za povečanje obrambnih izdatkov Danske v naslednjih dveh letih za sedem milijard danskih kron (941 milijonov evrov), kar je označila za "največjo naložbo v zadnjih desetletjih". Napovedala je tudi povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP-ja do leta 2033, kar je v skladu z Natovimi zahtevami.

Predsednica danskih socialnih demokratov je tudi izrazila željo, da Danska čim prej postane "neodvisna od ruskega plina", a pri tem ni navedla časovnega okvira.

Danska ima z EU-jem sklenjene štiri posebne dogovore, ki jih je izpogajala ta skandinavska država, in se med drugim nanašajo na izvzetost države pri sodelovanju v vojaških operacijah EU-ja ter pri zagotavljanju podpore ali oskrbe obrambnim prizadevanjem pod vodstvom EU-ja.

Do morebitnega preobrata v že več kot 30 let stari obrambni politiki Danske prihaja v času, ko so se tudi druge evropske države po ruskem napadu na Ukrajino 24. februarja odmaknile od svojih dolgoletnih stališč na področju obrambe in varnostne politike.

Na Švedskem in Finskem, državah, ki nista članici zveze Nato, so po ruskem napadu na Ukrajino zaznali zgodovinsko podporo javnosti članstvu obeh držav v Natu. Poleg tega sta prejšnji teden vladi obeh držav napovedali tesnejše partnerstvo na področju obrambe tako z Natom kot dvostransko.