Nedeljske volitve so bile v znamenju majhnega interesa javnosti, premoči režima predsednika Lukašenka in opozicijskega bojkota. Dve glavni opozicijski stranki sta ljudem dejali, naj gredo raje gobarit ali ribarit, kot da sodelujejo v oblikovanju parlamenta, ki bo le kimal Lukašenkovim odločitvam. Državna televizija pa o bojkotu sploh ni poročala.

Po zaprtju volišč je državna volilna komisija sporočila, da se je volitev udeležilo 74 odstotkov volilnih upravičencev, na vprašanje, ali je med 110 novoizvoljenimi tudi kakšen opozicijski kandidat, pa je predsednica komisije Lidija Jermošina odgovorila: "Dvomim o tem." Pred štirimi leti v parlament prav tako ni uspelo priti nobenemu opozicijskemu politiku.

Tudi pred tokratnimi volitvami je bilo očitno zatiranje opozicije, ki se je pritoževala, da je bila kampanja pristranska, sami pa so bili potisnjeni na rob. Človekoljubne organizacije so opozarjale, da je bilo zaprtih nekaj opozicijskih aktivistov. Zaradi nezainteresirane javnosti za udeležbo na volitvah pa pozivov k uličnim protestom sploh ni bilo.

Na čelu države 18 let
A Lukašenko, ki državo s 9,5 milijona prebivalcev z železno roko vodi od leta 1994, se ni pustil motiti. Glas je oddal v spremstvu sina, novinarjem pa dejal: "Morali bi nam zavidati naše dolgočasne volitve. Ne potrebujemo nobenih revolucij ali prevratov. Opozicija pa je veliki strahopetec, ljudem nimajo nič sporočiti."

Parlament v Belorusiji velja za organ, ki zgolj potrjuje odločitve, sprejete na vrhu. Večina moči je namreč v Lukašenkovih rokah.

Volitve je spremljalo več kot 270 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), zahodni opazovalci pa vse od leta 1995 opozarjajo, da volitve v državi niso poštene in svobodne.