Položaj vrhovnega sodnika je dosmrten, izbor pa ključnega pomena, saj so v sodišču trenutno štirje konservativni in štirje progresivni sodniki, za devetega člana pa je Trumpov predhodnik Barack Obama po smrti Scalie predlagal sodnika Merricka Garlanda, a je republikanska večina v kongresu imenovanje blokirala, češ da bi moral devetega člana izbrati Obamov naslednik, pri čemer so malce kockali, da bo ta naslednik republikanec.

Vir, vpleten v postopek izbiranja, je za Reuters povedal, da je Trump izbiral med dvema konservativnima prizivnima sodnikoma, ki ju je imenoval nekdanji republikanski ameriški predsednik George W. Bush. Prvi je Neil Gorsuch iz Denverja, drugi pa Thomas Hardiman iz Philadelphie. Kot poroča CNN, naj bi se Trump najverjetneje odločil za Gorsucha, republikanski vrh pa naj bi bil nad izbiro navdušen. Kandidata za vrhovnega sodnika mora sicer po ustavi potrditi še senat.

49-letni Gorsuch je bil sicer Obamov sošolec na Harvardu, njegovi kolegi pa ga označujejo za razgledanega in modrega sodnika, ki zna včasih potegniti tudi z liberalnejšimi strujami in bi zlasti na področju kriminalne zakonodaje in pravic verskih manjšin lahko oporekal Trumpovim odločitvam, piše Politico.

Trump ima sicer danes precejšnje težave s potrjevanjem svojih kandidatov za ministre, saj demokrati v senatu bojkotirajo glasovanje tako za predlaganega ministra za zdravstvo Toma Pricea kot za predlaganega ministra za finance Stephena Mnuchina. Senat bi sicer moral glasovati tudi za potrditev Jeffa Sessionsa za novega pravosodnega ministra.

Trump razrešil v. d. pravosodne ministrice
V ZDA in po svetu sicer še vedno odmeva razrešitev vršilke dolžnosti pravosodne ministrice Sally Yates, potem ko je ta podrejenim naročila, naj ne izvajajo predsednikovega ukaza o prepovedi vstopa v ZDA sirskim beguncem in državljanom sedmih muslimanskih držav.

Bela hiša je v izjavi, v kateri je sporočila, da bo Yatesovo na položaju začasno zamenjal Dana Boente, zapisala, da je izdala pravosodno ministrstvo, s tem ko je zavrnila izvajanje pravnega ukrepa, katerega namen je zaščita ameriških državljanov. "Gospa Yates je bila kader Obamove administracije, ki je bila šibka glede vprašanja mej in zelo šibka glede nezakonitega priseljevanja. Čas je, da postanemo resni glede zaščite svojih mej."

Kot so še zapisali, "poziv k ostrejšim pogojem za vstop za posameznike iz sedmih nevarnih krajev ni ekstremen, temveč je upravičen in potreben za zaščito naših mej".

Kot je znano, je Trump izdal ukaz o 90-dnevni prepovedi vstopa državljanom sedmih večinsko muslimanskih držav (Iran, Irak, Libija, Somalija, Sudan, Sirija in Jemen), prepovedi vstopa beguncem za 120 dni in popolni prepovedi beguncem iz Sirije.

"Nisem prepričana, da je obramba izvršnega ukaza v skladu s svečano zavezo pravičnosti, in nisem prepričana, da je izvršni ukaz zakonit," je v ponedeljek sporočila Yatesova po tem, ko se zvezni tožilci že sami od sebe v soboto in nedeljo niso močno upirali argumentom odvetnikov zaprtih priseljencev po ameriških letališčih, sodišča pa so izdajala prepovedi izgonov priseljencev z veljavnimi dokumenti. "Dokler sem jaz vršilka dolžnosti pravosodne ministrice, obrambno ministrstvo ne bo predložilo argumentov v korist izvršnemu ukazu," je dejala, čez nekaj ur pa je Bela hiša sporočila, da so jo odpustili.

Boente je bil doslej zvezni tožilec v vzhodni Virginiji, pred imenovanjem na položaj vršilca dolžnosti pravosodnega ministra je vodil oddelek za izvajanje Trumpovega ukaza. Boente bo na položaju, dokler ne bo za ministra potrjen republikanski senator Jeff Sessions. Po imenovanju in prisegi v ponedeljek zvečer je Boente že sporočil, da bo spremenil stališče nekdanje ministrice in podrejenim odredil, naj upoštevajo ter izvajajo predsednikov ukaz, piše Guardian.

Medtem je francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault med obiskom v Iranu sporočil, da bo Francija podvojila število vizumov za iranske državljane. Iran je ena izmed sedmih držav na Trumpovem črnem seznamu.

Za uslužbence ZN-a in Avstralce omejitve ne veljajo
Za uslužbence Združenih narodov, ki prihajajo iz sedmerice večinsko muslimanskih držav, ne veljajo omejitve, kot jih je uvedel Trumpov ukaz. Tiskovni predstavnik organizacije Stephane Dujarric je v ponedeljek opozoril, da je imelo konec tedna kar nekaj uslužbencev svetovne organizacije težave pri vkrcanju na letala za ZDA. Kasneje je pojasnil, da sicer noben uslužbenec ZN-a ni bil prizadet zaradi nove Trumpove politike omejevanja vstopa na območje ZDA.

Uslužbenci ZN-a, ki prihajajo iz teh držav, imajo posebne vizume - z oznako G4 in bi morali biti izvzeti iz Trumpovega ukaza. Dujarric je kasneje potrdil, da so dobili zagotovila uradnega Washingtona, da te izjeme veljajo in da bodo uslužbenci ZN-a, ki prihajajo iz teh držav, lahko prišli na delo na sedež organizacije v New Yorku.

Velika Britanija je že zagotovila, da bodo njeni prebivalci z dvojnim državljanstvom, torej britanskim in enim od sedmih na Trumpovem seznamu, ki bodo v ZDA potovali iz Velike Britanije, brez težav vstopali v ZDA. Tako obravnavo je za svoje državljane zdaj zagotovila še Avstralija. "Dobil sem tudi uradno potrditev Bele hiše," je povedal avstralski premier Malcolm Turnbull. "Prišla je od svetovalca za nacionalno varnost, generala Michaela Flynna," je še dodal, glede opazk, da se ni kritično opredelil do Trumpove odločitve, pa je dejal, da mora kot premier skrbeti za nacionalne interese Avstralije in interese avstralskih državljanov.

Menjava tudi na čelu agencije ICE
Nekaj ur po zamenjavi Yatesove je Trump zamenjal tudi Donalda Ragsdala, vršilca dolžnosti direktorja zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE), ki deluje v okviru ministrstva za domovinsko varnost. Na njegovem položaju bo Ragsdala zamenjal dozdajšnji direktor operacij za izgon tujcev iz ZDA v omenjeni agenciji Thomas Homan. Razloga za menjavo ministrstvo za domovinsko varnosti, ki je sporočilo spremembo, ni navedlo. Ragsdale sicer ostaja v agenciji kot namestnik direktorja.

Ameriški mediji so po menjavi Yatesove spomnili na možnost ponovitve t. i. "masakra sobotne noči", ko je nekdanji ameriški predsednik Richard Nixon leta 1973 odpustil posebnega preiskovalca Archibalda Coxa, čemur je sledil odstop pravosodnega ministra in njegovega namestnika ter posledično z Nixonovim odstopom po aferi Watergate.

Pozivi, naj Trump objavi Melanijine dokumente
V odgovor na Trumpovo protipriseljensko politiko pa je kalifornijska senatorka Nancy Skinner predsednika pozvala, naj objavi vse dokumente soproge Melanie Trump, povezane s postopkom selitve in pridobivanja državljanstva. Kot pravi, ni nihče iz Trumpovega kroga nikoli objavil nobenega dokumenta o okoliščinah priselitve Melanie Trump, ob tem pa je opozorila, da je Trump obljubil, da bo Melania na novinarski konferenci odgovorila na vprašanja, povezana z njeno selitvijo, toda tega še vedno ni storila. Na kritike iz vrst republikancev, da gre za nizkotno poceni politično taktiko, - izrekel jih je republikanski pravnik Harmaett Dhillon, demokrati odgovarjajo, da je zahteva zaradi predsednikovega stališča do priseljencev upravičena.

Senatorka je opozorila na vprašanja glede Melanijinega domnevnega plačanega dela brez ustreznega delovnega vizuma, ki jih doslej ni še nihče pojasnil. Njen odvetnik naj bi pregledal le tiste papirje, ki so mu jih dovolili videti.