Foto:
Foto:
Generalni sekretar ZN-a Kofi Annan priznava, da bi moral narediti več, da bi preprečil katastrofo.
Ruandski predsednik Paul Kagame je julija 1994 poveljeval Ruandski domoljubni fronti.

Takrat je v sestrelitvi letala umrl ruandski predsednik Juvenal Habjarimana, ki je bil pripadnik večinskih Hutujev.

Ti so za sestrelitev letala obtožili pripadnike manjšinskih Tutsijev in začel se je eden izmed najhitrejših pokolov v zgodovini. V treh mesecih je umrlo skoraj milijon Tutsijev in zmernih Hutujev, skrajni Hutuji pa so Tutsije ubijali predvsem z mačetami. K pokolu Tutsijev so pozivali tudi po državnem radiu.

Po mnenju mnogih opazovalcev naj bi sicer za sestrelitvijo predsednikovega letala stali hutujski skrajneži, ki so načrtovali genocid nad Tutsiji in njihovo dokončno iztrebljenje.

Annan: Narediti bi moral več
Genocid je bil sramota za mednarodno skupnost, ki je le nemo opazovala dogodke v Ruandi. Pozornost je bila usmerjena predvsem na Balkan, kjer so gorele vasi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.

"Šele po genocidu sem se zavedel, da bi moral in bi lahko naredil več pri alarmiranju mednarodne skupnosti," je nedavno v New Yorku na spominski slovesnosti dejal generalni sekretar ZN-a Kofi Annan, v času pokola sicer vodja vseh mirovnih operacij ZN-a.

Clinton proti posredovanju
Annan je bil tarča ostrih kritik, ker ni upošteval pozivov, naj ZN okrepi kontingent mirovnih sil v Ruandi, kar je večkrat zahteval njegov vodja, kanadski general Romeo Dallaire. V nasprotju z zahtevami po okrepitvah in pooblastilih za ustavitev morije se je Varnostni svet v prvih tednih spopadov celo odločil zmanjšati sile v Ruandi z 2000 mož na 270.

Povod za to naj bi bile zaostrene varnostne razmere, potem ko je bilo v ruandski prestolnici Kigali ubitih deset belgijskih pripadnikov mirovnih sil, pa tudi ostro nasprotovanje ameriškega predsednika Billa Clintona, ki se je upiral vsakršnemu posredovanju ameriških sil.

Pokoli so trajali dobre tri mesece, nato pa je tutsijevska Ruandska domoljubna fronta (FPR) pod vodstvom Paula Kagameja, sicer sedanjega ruandskega predsednika, postopno zavzela vso državo in julija 1994 razglasila konec državljanske vojne in enostransko premirje.

Doslej obsodili 21 ljudi
Za spravo med etnijama in za to, da se grozote iz pomladi 1994 ne bi ponovile, se bori tudi ad hoc Mednarodno kazensko sodišče za Ruando s sedežem v tanzanijski Aruši, ki je bilo ustanovljeno leta 1995.

Doslej je to sodišče izreklo 21 sodb visokim predstavnikom nekdanjega hutujskega režima v Ruandi, med njimi je za genocid obsodilo tudi takratnega ruandskega premiera Jeana Kambando.

Plemensko ločevanje prepovedano
Ruandska vlada se trudi, da bi odpravila etnične razlike in delitve. Državljane poziva, naj se opredelijo za Ruandce, ne pa za Hutuje ali Tutsije. Kartice o plemenskem poreklu, ki so bile uvedene med belgijsko kolonialno vladavino, so odpravljene, prepovedano pa je tudi vsakršno plemensko opredeljevanje, četudi samo za statistične raziskave.