Takrat se je po razpadu Avstro-Ogrske večina Korošcev (59 odstotkov) izrekla za pripadnost Avstriji in proti tedanji Jugoslaviji, nastali po prvi svetovni vojni.

Nova zanimivost ob robu proslavljanj je, da nemško nacionalnega Heimatdiensta (KHD), ki je bil dolga desetletja glavni pobudnik zaostritev s Slovenci, niso povabili na uradno proslavo v deželni zbor.

V petek so sporočili, da je prišlo do pomote, vendar pa nekaterim očitno ne ustreza nova naravnanost voditelja KHD Feldnerja, ki je močno spremenil svojo protislovensko naravnanost in je zdaj udeležen v dialogu o pomiritvi.

Pod Haiderjevo senco
Sicer pa potekajo proslavljanja tudi v znamenju spomina na lani umrlega deželnega glavarja in koroškega gromovnika Jörga Haiderja. Nekateri si še zmeraj prizadevajo uveljaviti njegov kult in ga predstavljati kot mučenika s ponavljanjem ugibanj o njegovi smrti.

Neki "neznani dobrotnik" je v celovško občino, ki ima od konca lanskega leta prvič v zgodovini župana iz vrst nekdanje Haiderjeve stranke, prinesel 10.000 sveč, ki naj bi jih prižgali v Haiderjev spomin.

Na kraju nesreče, kjer se je Haider ubil po koncu lanskih proslav v spomin na plebiscit, na celovški vpadnici pred zavojem v Kotmaro vas na poti v Rožno dolino, so zdaj postavili tudi novo spominsko znamenje.

V nekdanjem nacističnem bunkerju so v petek odprli tudi spominsko razstavo o Haiderju, ki naj bi, če bo pritegnila dovolj obiskovalcev, prerasla v stalni spominski muzej. Da se bo to zgodilo, skorajda ni dvoma - za obisk razstave bo, kot je bilo to storjeno tudi ob pompoznem pogrebu - poskrbel deželni šolski urad. Že lani so šolam, po vzoru razvpitih diktatur, "predlagali" navzočnost šolske mladine.

Haider - blaženi?
Zamisel o spominski razstavi je spodbudil Haiderjev naslednik, koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, katerega stranka BZOE (Zveza za prihodnost Avstrije) je za 40.000 evrov odkupila in skrila tudi razbitine vozila, s katerim se je ponesrečil Haider. Okoli tega je bilo veliko polemik, češ da je bilo namerno onesposobljeno, kar je nemški proizvajalec po pregledu zanikal. Toda mit o politiku in njegovi smrti, iz česar naj bi nastal mučenik, se nadaljuje. Po imenovanju mostu in skrbnem negovanju spominskega znamenja na kraju nesreče blizu Kotmare vasi na poti v Rožno dolino se zdaj skupina zavednih Korošcev zavzema celo za kandidaturo Haiderja za blaženega.

Na razstavi, ki naj bi bila potemtakem zametek muzeja, spornega vozila niso pokazali, češ da bi bilo to preveč neokusno. Na ogled pa so rabljeni telovadni čevlji, pisalna miza in stol iz glavarjeve pisarne, slike in drugi predmeti.

Izbor prizorišča ne more biti naključen: v zgradbi so leta 1943 utrdili bunker, ki je nesporno obremenjen z nacistično preteklostjo. V zadnjih dneh vojne se je vanj zatekel nepoboljšljivi nacistični Gauleiter Friedrich Rainer in iz njega do zadnjega pozival ljudi k odporu zoper protifašiste. Nazadnje jih je pozval: "Pazite na mojo Koroško."

Ta stavek je uporabljal Haider 1991, ko je zaradi izrecne verbalne naklonjenosti rjavi preteklosti moral odstopiti z mesta deželnega glavarja. Toda z isto parolo "Pazimo na Koroško" so njegovi somišljeniki zmagali na letošnjih volitvah, na katerih so kandidirali kot "Stranka Jörga Haiderja".