Obrambni ministri zveze Nato so namreč na zasedanju v Bruslju prižgali zeleno luč za sestavo in velikost sil za zelo hitro odzivanje na varnostne izzive z vzhoda in zahoda. Gre za sile, znane pod imenom bojna konica, ki naj bi bile sposobne namestitve v tednu dni, nekatere enote celo v dveh do treh dneh, vanje pa bo vključenih 5.000 vojakov oziroma ena večnacionalna kopenska brigada, ki jo bodo podpirale zračne, pomorske in posebne sile. Poleg bojne konice bosta na voljo še dve brigadi kot "zmogljivost hitre okrepitve v primeru resne krize", je pojasnil prvi mož Nata Jens Stoltenberg. Ministri so podprli tudi vzpostavitev poveljniških baz in nadzornih baz v šestih vzhodnih zaveznicah, Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem, v Romuniji in Bolgariji.

"Gre za odgovor na agresivne akcije Rusije, ki je prekršila mednarodno pravo in si je priključila Krim," je še pred zasedanjem dejal Stoltenberg.

Te baze bodo v primeru krize zagotovile, da se bodo nacionalne in zavezniške sile sposobne odzvati enotno od samega začetka, ter olajšale hitro namestitev, je pojasnil generalni sekretar. Prav tako so opredelili šest nosilnih oziroma vodilnih držav, ki naj bi imele usklajevalno vlogo v enoletnih rotacijah, ko bo bojna konica v celoti operativna. To so Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija, Španija in Poljska.

Nove odzivne sile, ki so del posodabljanja sil za hitro odzivanje (NRF), vzpostavljenih leta 2003, naj bi bile v celotni operativne v letu 2016. Zveza Nato se je sicer tudi odločila okrepiti NRF s 13.000 na 30.000 mož.

Kerry: Nihče si ne želi konflikta z Rusijo
Medtem se v Kijevu nadaljujejo pogovori zahodnih voditeljev in ukrajinskih oblasti. "Govorili smo o največji grožnji, s katero se danes spoprijema Ukrajina, in o tem, da Rusija nadaljuje agresijo na vzhodu," je dejal Kerry po pogovorih z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, premierjem Arsenijem Jacenjukom in zunanjim ministrom Pavlom Klimkinom. "Treba se je takoj zavezati k resnični prekinitvi ognja, ki ni samo list papirja z besedami, temveč ji sledijo specifična dejanja," je nadaljeval Kerry in dodal, da je prvi napor usmerjen v diplomatsko rešitev konflikta, a dodal, da si ne morejo zatiskati oči pred tanki, ki prihajajo prek meje iz Rusije.

Nov mirovni predlog Nemčije in Francije
Merklova in Hollande bosta v Kijevu predstavila nov mirovni predlog, ki temelji na teritorialni integriteti Ukrajine, ki bi bila, kot je poudaril francoski predsednik, sprejemljiva za vse. Ob tem pa je opozoril, da se diplomatska prizadevanja ne morejo nadaljevati v nedogled. "Ukrajina je v vojni. Uporablja se težko orožje, vsak dan umirajo civilisti," je dejal prvi mož Francije. Merklova in Hollande se bosta po obisku Kijeva v petek odpravila še v Moskvo, kjer se bosta srečala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da bo Putin razpravljal o "najhitrejšem mogočem koncu državljanske vojne na jugovzhodu Ukrajine".

Razmere po sobotnem propadu mirovnih pogovorov še bolj napete
Zahodni voditelji si podajajo kljuke v Kijevu v času, ko so razmere na vzhodu Ukrajine še posebej napete in po sobotnem propadu novega poskusa mirovnih pogovorov. Separatisti so napovedali okrepitev ofenzive za prevzem nadzora nad separatističnima regijama Doneck in Lugansk ter splošno mobilizacijo, med katero bodo vpoklicali do 100.000 mož za ofenzivo proti Kijevu.