Pogovori v Minsku potekajo za zaprtimi vrati, a so se po treh urah že končali. Srečanje je bilo neuspešno, ker se ga niso udeležili voditelji proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine, njihovi pogajalci pa se niso hoteli pogovarjati o načrtu za takojšnjo prekinitev ognja in umiku težkega orožja, je povedal zastopnik ukrajinske vlade Kučma.

Današnje srečanje t. i. kontaktne skupine za Ukrajino je bilo prvo po več kot mesecu dni. Na njem sta poleg predstavnikov ukrajinske vlade in separatistov sodelovala še predstavnika Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Rusije. Ukrajinsko vlado v Minsku sicer zastopa nekdanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma, samooklicano Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk pa Denis Pušilin oz. Vladislav Dejnego.

Po navedbah Ovseja je cilj novih pogovorov poleg prekinitve ognja tudi nemotena dostava osnovnih življenjskih potrebščin in humanitarne pomoči za civilne prebivalce prizadetih območij. Od aprila lani je v ukrajinskem konfliktu umrlo najmanj 5.000 ljudi.

Stopnjevanje nasilja
Spopadi na vzhodu Ukrajine se kljub prekinitvi ognja, ki sta jo strani dosegli septembra lani, le zaostrujejo. Vedno več je smrtnih žrtev - samo danes je umrlo 12 civilistov in 15 ukrajinskih vojakov, 30 jih je po informacijah ukrajinskega ministra za obrambo Stepana Poltoraka ranjenih. Proruski uporniki poročajo o 12 civilnih žrtvah. "Najhuje je v Vulehirsku, kjer poskušajo teroristi zavzeti mesto in okupirati položaje, da bi lahko obkrožili Debalceve," je dejal tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko. Kijev proruske upornike vseskozi označuje za "teroriste".

Debalceve je namreč strateško pomembno mesto na vzhodu Ukrajine, saj je med drugim železniško vozlišče, ki povezuje Doneck in Lugansk, ki sta pod nadzorom proruskih upornikov. Prav tako pa je povezava do Rusije, s katero si območje, ki je pod nadzorom upornikov, izmenjuje dobrine. Kijev Rusijo obtožuje, da ravno po tej poti upornike oborožuje. Spopadi med ukrajinsko vojsko in uporniki sicer še naprej ogrožajo polmilijonsko pristaniško mesto Mariupol.

Putin, Hollande in Merklova za premirje
Iz Kremlja so sporočilo, da so se o krizi v Ukrajini po telefonu pogovarjali predsednika Rusije in Francije, Vladimir Putin in Francois Hollande, ter nemška kanclerka Angela Merkel. Vsi so se zavzeli, da bi bila osrednja tema mirovnega pogajanja v Minsku prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine. Sicer pa so tudi iz Kijeva sporočili, da upajo na dogovor, ki bi omogočil dejansko izvajanje prekinitve ognja in umik težkega orožja z območja spopadov.

Pogovori v okviru t. i. kontaktne skupine za Ukrajino naj bi sicer potekali že v petek, a so bili nato odpovedani zaradi nesoglasij glede tega, kdo naj zastopa separatiste. Ukrajinska vlada je vztrajala pri prisotnosti poveljnika proruskih upornikov v Donecku Aleksandra Zaharčenka in voditelja upornikov v Lugansku Igorja Plonickija.

EU uvedel nove sankcije
Zunanji ministri EU-ja so zaradi stopnjevanja nasilja v Ukrajini znova zaostrili sankcije proti Rusiji, a manj odločno, kot je bilo načrtovano. Dogovorili so se za podaljšanje in razširitev sankcij proti posameznikom, odgovornim za razmere v državi, ter izrazili pripravljenost na nadaljnje ukrepanje, če se bo položaj zaostroval.

Kijev in zahodne države Rusijo vseskozi obtožujejo, da oborožuje proruske upornike na vzhodu države, kar Kremelj vztrajno zanikuje. Proti Rusiji so ZDA in EU uvedli že več sankcij, kar je od konca hladne vojne znova poglobilo krizo med Zahodom in Rusijo.