Po urah medsebojnega obtoževanja za odgovornost se je oglasil še samooklicani premier Donecka (DNR) Aleksander Zakarčenko, ki je na komemoraciji za žrtvami napada na trolejbus javno potrdil, da se je začela separatistična ofenziva na Mariupol. "Danes se je začela ofenziva na Mariupol. To bo najboljši spomenik za naše mrtve," prenaša Zakarčenkove besede ruska državna agencija Ria.

Napad z raketami grad na strateško mesto
V napadu, za katerega ukrajinske oblasti odgovornost pripisujejo proruskim upornikom, je bilo po zadnjih podatkih ranjenih tudi najmanj 86 ljudi. Po navedbah mestnih oblasti so rakete tipa grad zadele tržnico v vzhodnem delu mesta blizu cest, ki so jih v zadnjih dneh napadli proruski separatisti. "Stene in okenski okviri so se tresli, omet je začel odpadati. Skril sem se v klet. Kaj drugega pa lahko storiš? Vzel sem psa in mačko. Tudi v kleti si lahko slišal tresenje tal," je napad opisal 76-letni upokojenec, ki živi v neposredni bližini stavbe, ki je bila središče napada.

"Rezultat bombardiranja upornikov na stanovanjski predel je deset mrtvih," je kmalu po napadu sporočil vodja policije Vjačeslav Abroskin, kasneje pa se je število žrtev povišalo na 27 po podatkih ukrajinskega notranjega ministrstva.

Proruski uporniki so tako ostro zanikali odgovornost za današnji napad. "To je očitna laž. Uporniške sile niso začele streljati nikjer v Mariupolu, še posebej ne v stanovanjskih predelih," je ruska tiskovna agencija Interfax navajala besede obrambnega ministra samooklicane republike Doneck.

Ole Solvang, glavni raziskovalec Human Rights Watcha v jugovzhodni Ukrajini, je na Twitterju sporočil, da si je ogledal prizorišče napada in pri tem naštel 20 bombnih kraterjev, številni med njimi razkrivajo, da so rakete priletele z vzhoda oz. proruskih položajev.

Zadnja dva tedna najbolj krvava v zadnjih mesecih
Pristaniško mesto s skoraj milijonom prebivalcev predstavlja pomembno prometno točko, saj skozenj teče avtocesta, ki povezuje območja pod nadzorom upornikov na vzhodu in polotok Krim, ki si ga je lani priključila Rusija. Spopadi med vladnimi in uporniškimi silami so se v zadnjih dveh tednih najsilovitejši v zadnjih mesecih. Po podatkih Združenih narodov je bilo samo v zadnjih devetih dneh ubitih 262 ljudi.

Konec prekinitve ognja
Silovita ofenziva separatistov na to pristanišče avgusta lani je vodila v srdite spopade, v katerih je Kijev odbil napad, a za veliko ceno. Separatisti so v petek razglasili, da je petmesečnega premirja, ki so ga po srditih spopadih sklenili septembra, konec, in napovedali, da bodo nadaljevali kampanjo za prevzem nadzora nad jugovzhodnimi predeli države, ki so trenutno še v rokah ukrajinskih oblasti.

Kot je znano, so se sredi tedna po ofenzivi proruskih upornikov ukrajinske sile, ki so nekaj dni prej zasedle letališče v Donecku, z večjega dela glavnega terminala na strateško pomembnem letališču umaknile.

Klimkin: Kljub zaostritvi je mir mogoč
O zaostritvi krize na vzhodu države sta v petek na Dunaju govorila tudi ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin in evropski komisar za sosedsko politiko in širitev Johannes Hahn, Klimkin pa se je srečal tudi z avstrijskim kolegom Sebastianom Kurzem. Po Klimkinovih besedah so v zadnjih dneh izbruhnili siloviti spopadi in bombardiranje, a je kljub temu poudaril, da je mir mogoč. Istočasno je zatrdil, da Rusija vpliva na konflikt na vzhodu Ukrajine s pošiljanjem vojakov in težkega orožja. Rešitev konflikta je po Klimkinovem mnenju mogoča samo prek stabilizacije regije. Ob tem je izpostavil pomen trajne prekinitve ognja in nadzor ukrajinskih mej.

Porošenko: V Ukrajini je 9.000 ruskih vojakov
Ukrajinski predsednik Peter Porošenko je pretekli teden dejal, da je na ukrajinskih tleh 9.000 ruskih vojakov in Moskvo pozval k njihovemu odpoklicu. Moskva je zanikala, da je poslala svoje vojaške sile in orožje na vzhod Ukrajine. V petek je ruski predsednik Vladimir Putin odgovornost za petkovo zaostritev konfilkta, v katerem je doslej umrlo več kot 5.000 ljudi, pripisal "zločinskim ukazom" ukrajinskih voditeljev.