Djindjića so pred vladnim poslopjem v Beogradu ubili 12. marca leta 2003, le mesec dni prej pa je glavni haaški tožilki obljubil prijetje osumljenega vojnega zločinca, a je hotel z akcijo počakati do poletja, ko bi izpeljal reformo policije.

Del Pontejeva je v pogovoru za frankfurtske Vesti zanikala pisanje svoje nekdanje tiskovne predstavnice Florence Hartmann, da je Djindjić junija leta 2001 pri zvezi Nato iskal pomoč pri aretaciji Mladića. Hartmannova je v svoji knjigi "Mir in kazen" napisla, da je Djindjić med akcijo za prijetje Slobodana Miloševića junija tega leta Nato prosil za pomoč v roku štirih ur.

Mladić v nekaj tednih za zapahi?
V pogovoru za nemški tednik Spiegel pa je glavna haaška tožilka izrazila 80-odstotno prepričanje, da bo Mladić prijet do konca letošnjega leta, najverjetneje pa celo v nekaj tednih. Razlog za optimizem je po njenih besedah obstoj resnega načrta in politične volje od začetka letošnjega leta, da se aretira Mladića v njegovem beograjskem skrivališču. Edina težava je, meni Del Pontejeva, koordinacija vojaških in civilnih obveščevalnih služb.

G. V.