Potem ko so voditelji članic zveze Nato na vrhu v Lizboni v petek sprejeli nov strateški koncept zavezništva, so drugi dan zasedanja potrdili še načrt za končanje bojne misije v Afganistanu do konca leta 2014, če bodo razmere na terenu to dovoljevale.
"Zagnali smo proces, v skladu s katerim bodo Afganistanci spet postali gospodarji v svoji hiši," je odločitev na skupni novinarski konferenci z generalnim sekretarjem ZN-a Ban Ki Munom in afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem naznanil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen.
Slovenski premier Borut Pahor je izrazil upanje, da bo proces prenosa odgovornosti na Afganistance čim krajši, in pri tem spomnil, da se zdajšnja misija Slovenije izteče najpozneje konec leta 2012. Kakšna bo prihodnja oblika sodelovanja, pa bo odvisno od izkušenj z zdajšnjega urjenja afganistanskih sil.
Po Pahorjevih besedah je uspešen proces tranzicije v Afganistanu odvisen tudi od afganistanskih oblasti, ali bodo lahko učinkovito prevzeli odgovornost in se bodo bojevali tudi proti korupciji ter za človekove pravice. Le tako bo lahko Afganistan stabilen partner v mednarodni skupnosti, ta pa bo skupaj s Slovenijo imela legitimnost za delovanje v Afganistanu, je dejal slovenski premier.
Premier je spomnil, da se je vlada ob odločitvi za prevzem lastne skupine za urjenje in mentorstvo bataljona afganistanske vojske (OMLT) zavezala, da bo prihodnje leto, po dveh polletnih rotacijah, preučila, kako se uresničujejo cilji te misije. Če Slovenija z izidi ne bo zadovoljna, bo lahko tudi prekinili misijo, ki naj bi se sicer končala po štirih rotacijah, torej konec leta 2012, je nakazal Pahor.
Pahor je izpostavil, da Slovenija v Afganistanu ne sodeluje v bojnih misijah in da med našimi vojaki na mednarodnih operacijah še ni bilo smrtnih žrtev, hkrati pa izrazil upanje, da se kaj takega ne bo zgodilo.
Nova faza za Afganistan
V skladu z načrtom bodo Afganistanci v začetku prihodnjega leta začeli postopoma prevzemati odgovornost za varnost v prvih mestih, okrožjih in pokrajinah, da bi lahko nato do konca leta 2014 prevzeli odgovornost za celotno državo, s tem pa bi Nato končal bojne operacije.
"To je resnično nova faza v razvoju Afganistana; Al Kaida nima več zatočišča, talibani so pod pritiskom v celotni državi, prebivalci pa živijo vse bolje," je dejal Rasmussen, ki je ob tem opozoril, da načrt nikakor ne pomeni, da Nato zapušča Afganistan. Dokaz za to je tudi dolgoročno strateško partnerstvo, ki sta ga podpisala Rasmussen in Karzaj.
Generalni sekretar Nata je talibane opozoril, da lahko pozabijo na to, da bi počakali odhod Nata. "Ostali bomo, dokler naša naloga ne bo opravljena," je Rasmussen sporočil talibanskim upornikom.
Potem ko bo z letom 2014 Nato končal bojne operacije, naj bi prevzel bolj podporno vlogo, predvsem v obliki urjenja afganistanskih vojakov in policistov. Za uspešno izvedbo načrta je misija njihovega urjenja ključnega pomena, je izpostavil Rasmussen.
Skupaj pod ščitom
V petek so se članice dogovorile, da razvijejo skupni raketni obrambni ščit, ki bi kril vse države članice, ob tem pa so potrdile še nov 10-letni celostni načrt. "Strateški koncept" zavezuje Nato, da bo branil vse članice, odvračal nove grožnje in si prizadeval za svet brez jedrskega orožja.
Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da bo novi obrambni ščit predstavljal Natovo "odločenost, da zaščiti naše državljane pred grožnjo balističnih raket". Obama ob tem ni omenil Irana, ki ga označujejo kot ključno morebitno grožnjo za članice Nata.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje