"Začel se je eden najpomembnejših vrhov v zgodovini Nata," je članice zavezništva v Lizboni uvodoma pozdravil generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen.

Zasedanja se udeležujejo voditelji vlad in držav članic, med njimi tudi ameriški predsednik Barack Obama, v Lizbono pa bo prišel tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, kar imajo številni analitiki za znak izboljšanja odnosov med Rusijo in Natom, pa tudi za zbližanje med Moskvo in Washingtonom. Zasedanja se udeležujejo tudi slovenski premier Borut Pahor, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar.

"Danes in jutri bomo sprejeli odločitve, ki bodo uokvirile prihodnost našega zavezništva in potrdile skupno zavezo vseh naših članic svobodi in varnosti naših državljanov," je poudaril Rasmussen od odprtju vrha, ki naj bi bil prelomen predvsem zaradi okrepitve odnosov z Rusijo.

Po Rasmussenovih besedah je vrh zgodovinski zaradi več razlogov: novi strateški koncept Nata bo okrepil učinkovitost zavezništva in obrambo pred sodobnimi izzivi, varčevalni ukrepi bodo pomagali "odrezati odvečno maščobo in okrepiti mišice", obeta pa se tudi nov začetek v odnosih z Rusijo.

Nov koncept za novo desetletje
Letošnji vrh velja za enega najpomembnejših v 61-letni zgodovini zavezništva, saj je 28 članic sprejelo nov koncept za prihodnje desetletje, ki poudarja pomen kolektivne ozemeljske obrambe ter možnost dinamičnega in prilagodljivega zavezništva, ki se bo sposobno spoprijeti s sodobnimi grožnjami, kot so terorizem, kibernetske grožnje, energetska nevarnost in podnebne spremembe. Z novim konceptom naj bi Nato racionaliziral tudi svoje delovanje, saj naj bi krepko zmanjšal število zaposlenih, pa tudi poveljstev in agencij.

Protiraketni ščit bo
Voditelji na lizbonskem vrhu razpravljajo tudi o Afganistanu, kjer je 130.000 vojakov iz 48 držav, tudi iz Slovenije. Kot je napovedal Rasmussen, naj bi odgovornost na afganistanske oblasti začeli prenašati v začetku prihodnjega leta, misija pa naj bi bila končana do leta 2014.

Udeleženci zasedanja so potrdili oblikovanje sistema protiraketne obrambe v Evropi za zaščito vseh Natovih članic, pri katerem naj bi, na za zdaj še neznan način, sodelovala tudi Rusija, o čemer se bodo v soboto pogovarjali z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Načrt sistema je dobil med članicami široko podporo.

"Jutri se veselimo skupnega dela z Rusijo, da bi zgradili sodelovanje na tem področju in se strinjali, da delimo mnogo skupnih groženj," je dejal Obama.

Nova strategija všeč Evropi in ZDA
Kot je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt, naj bi skušala nova strategija upoštevati tako stališča ZDA kot evropskih članic. Po eni strani daje tako poudarek pomenu kolektivne, ozemeljske obrambe, kar je želja predvsem vzhodnoevropskih držav v strahu pred Rusijo, ter možnost dinamičnega in prilagodljivega zavezništva, ki naj bi se tako spoprijel s sodobnimi grožnjami, ob tem pa ohranja tudi komponento zastraševanja z jedrskim orožjem, kar je ugaja ZDA.

Žitnik: Vrh si bomo zapomnili po Afganistanu
Novinar TV slovenija Edvard Žitnik je iz Lizbone poročal, da bo sklep o umiku iz Afganistana do konca leta 2014 verjetno glavna stvar po kateri si bomo zapomnili lizbonski vrh. Seveda pa po njegovih besedah sklep o umiku iz Afganistana odpira številna vprašanja, na katere voditelji preprosto nimajo dovolj odgovorov.

Prvo vprašanje je, koliko se bodo zaradi obljube o umiku iz Afganistana okrepili talibani. Zdi se namreč, da gre veliko bolj kot za strateški premislek zveze Nato za potezo, ki bi ugodila domači javnosti, kajti ta preprosto ne razume logike Afganistanske vojne. Naslednje vprašanje je, ali se bo zveza Nato čez štiri leta iz Afganistana umaknila kot zmagovalka, ali kot poraženka.

Če bo Afganistan vsaj približno normalna država, bo seveda mogoče govoriti o uspehu, če že ne o vojaški zmagi. Če pa se bodo v Afganistanu na oblast vrnili talibani in če bo država postala novo krizno žarišče, potem bo zveza Nato doživela grenek poraz, ki bo imel zelo dolgoročne posledice.

Glede prihoda ruskega predsednika na lizbonski vrh je Žitnik dejal, da sta Nato in Rusija zdaj velika prijatelja in Gruzija izpred dveh let je takorekoč pozabljena. V igri so veliko pomembnejše stvari, čeprav tiho nezaupanje še obstaja. Kar se tiče strateškega koncepta je glede tega v Lizboni zelo veliko megle in edina gotova stvar je ta, da nov strateški koncept ponuja tudi varčevanje.

Nato naj bi ukinil 5.000 delovnih mest in kar nekaj agencij. države članice v časih hude gospodarske krize, med katerimi je tudi Slovenija, veliko težje svoj težko prigarani proračunski denar trošijo za topove kot za maslo. Nato kljub slabi volji nekaterih članic še vedno ostaja pri jedrski oborožitvi in kljub afganistanski izkušnji vztraja pri možnosti nove, podobne ekspedicije kjer koli na svetu bo će to potrebno, pravi Žitnik.

Lizbonske ulice preplavili policisti
Portugalska je zaradi vrha zveze Nato v Lizboni močno poostrila varnost, saj so po vsem mestu zapore cest, na ulicah pa patruljirajo številni policisti. Znova so uvedli nadzor ljudi na mejah, tudi za druge članice iz schengenskega prostora. S tem naj bi se izognili morebitni ponovitvi protestov ob lanskem vrhu Nata v Strasbourgu.