V Bruslju so se zbrali obrambni in zunanji ministri članic zveze Nato, med njimi tudi slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič in zunanji minister Samuel Žbogar, ki so razpravljali o novem strateškem konceptu severnoatlantskega zavezništva.

Jelušičeva je poudarila, da je to zgodovinski čas, saj pri obsežni reformi načel in delovanja Nata nikakor ne gre za "reformo zaradi reforme". O tem pričajo napovedi o spremembi strukture poveljstva, tako po številu kot načinu opravljanja funkcij.

Krčenje na vseh ravneh
Število ljudi v Natu naj bi se zmanjšalo za 4.900, medtem ko naj bi s krčenjem stroškov privarčevali 12,5 odstotka dozdajšnjih vloženih sredstev.

Po besedah slovenske obrambne ministrice je reforma institucij zelo pomembna, saj bodo te uresničevale reformo vizije in strategije.

Zavezništvo naj bi ohranilo šest poveljstev. Število agencij se bo zmanjšalo s 14 na tri in nato v prihodnjih letih na dve. Jelušičeva je posvarila, da so soglašali s krčenjem poveljniške strukture, a jih nato čaka težja naloga - geografska razporeditev poveljstev.

Ameriški obrambni minister Robert Gates je ob tem opozoril, da ni pomembno samo varčevati za vsako ceno, temveč je treba poskrbeti za učinkovitost, da ne bi bila na koncu ogrožena varnost ljudi.

Iskanje konsenza glede ščita
Glede vzpostavljanja protiraketne obrambe je minister Žbogar povedal, da dokončnega dogovora še ni, se pa oblikuje širši konsenz. Eno izmed odprtih vprašanj ostaja, kako v projekt protiraketnega ščita vključiti tudi Rusijo, s katero želi Nato bistveno okrepiti vezi.

Za Žbogarja je strošek ščita, ki znaša 200 milijonov evrov, sprejemljiv. Po njegovih besedah Slovenija ta projekt podpira, saj je "ščit, ki bo Slovence varoval pred morebitnimi raketnimi napadi, vedno dobrodošel".

Nato tudi v novem konceptu ostaja zavezan širitvi oziroma politiki odprtih vrat. Slovenija in nekatere druge države so ob tem predlagale, da bi bil v naslednjem osnutku v tem delu dokumenta izrecno omenjen Zahodni Balkan.

Cilj ostaja - kolektivna obramba
V konceptu bo sicer spet poudarjeno temeljno načelo, da je osrednji cilj Nata še vedno kolektivna obramba zaveznic. Veliko držav, prva med njimi Slovenija, je ob tem predlagalo, da bi se v novem konceptu posebej omenilo še načelo konsenza in spoštovanje Ustanovne listine ZN-a.

Koncept tudi opredeljuje nove grožnje zavezništvu, med katerimi je minister izpostavil napade po spletu. Poseben poudarek je tudi na ravnotežju med jedrsko oborožitvijo in procesom razoroževanja. Nato sicer ostaja jedrsko zavezništvo, dokler bo obstajala jedrska grožnja.

Koncept poleg tega izpostavlja pomen celovitega pristopa h kriznemu upravljanju s ciljem, da vsaka vojaška rešitev deluje le v povezavi s civilnimi in razvojnimi rešitvami. Slovenija je ob tem pozvala, naj se opredeli zavezanost Nata k zaščiti civilistov v oboroženih sporih.