Ocena organizacije se nanaša na potrebe v osnovnem in srednješolskem sektorju, največji primanjkljaj učiteljev pa je na področju podsaharske Afrike in južne Azije. Kot so v poročilu zapisali Unescovi strokovnjaki, so za zmanjšanje primanjkljaja potrebni "tektonski premiki" na področju rekrutiranja novih učiteljev.

Kot kaže poročilo Unescovega Inštituta za statistiko, je zdaj po svetu 263 milijonov otrok, ki jim ni omogočeno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, med njimi je 25 milijonov otrok, ki se nikoli ne bodo izobraževali v nobeni šoli, poroča BBC. Med državami, v katerih je največje tveganje, da bodo otroci deležni zelo kratkega obdobja izobraževanja, so Niger, Južni Sudan, Burkina Faso, Afganistan, Mali in Čad.

Na lanskem srečanju so se svetovni voditelji dogovorili o nizu globalnih ciljev, ki jih je treba uresničiti na področju dostopa do izobraževanja, zdaj pa Unescovi strokovnjaki v poročilu opozarjajo, da bo za uresničitev teh ciljev med drugim potrebno močno povečati število učiteljev.

Pomanjkanje učiteljev je najbolj pereče v državah podsaharske Afrike, kjer bi potrebovali še 17 milijonov učiteljev. Dejstvo je, da je že zdaj število učiteljev prenizko, zaradi povečevanja števila prebivalcev pa bo ta razkorak še večji. Med državami, ki jih navajajo v poročilu, so Burundi, Centralna afriška republika, Kenija, Malavi in Mozambik. "V državah, kot je Malavi, je tako običajno, da je v osnovnošolskem razredu več kot 100 učencev. To je že leta pereča težava," je dejala Pauline Rose, profesorica mednarodnega izobraževanja na univerzi Cambridge.

Na drugi strani pa so Etiopija, Ruanda in Svaziland naveden kot države, kjer se uspešno spopadajo z zagotavljanjem zadostnega števila izobraženih učiteljev.