Unicef je ob svetovnem dnevu voda izdal poročilo z naslovom "Žejni prihodnosti: Voda in otroci v spreminjajočem se podnebju", v katerem opozarja na tveganja, ki jih predstavljajo osiromašeni viri pitne vode za dobro počutje in življenja otrok, pa tudi na to, kako bodo podnebne spremembe v prihajajočih letih povečale ta tveganja.

"Voda je temeljna, brez nje ni življenja. Kljub temu po vsem svetu na milijone otrok nima dostopa do varne vode, kar ogroža njihovo zdravje, življenje in prihodnost. Gre za krizo, ki se bo v prihodnje le še poglabljala, če ne bomo ukrepali skupaj in zdaj," je dejal Unicefov izvršni direktor Anthony Lake.

Poročilo ugotavlja, da se 36 držav že zdaj spopada z velikanskim pomanjkanjem vode, kar pomeni, da potrebe močno presegajo obnovljive zaloge vode, ki so na voljo. Višja temperatura, dviganje morske gladine, več poplav in sušnih obdobij ter tajanje ledu vplivajo na kakovost in razpoložljivost vode, pa tudi na sanitarne sisteme.

Vodne vire medtem izčrpavajo naraščanje števila prebivalcev, povečana poraba in večje potrebe po vodi, ki so predvsem posledica industrializacije in urbanizacije. Dostop do varne vode za otroke ogrožajo tudi spopadi.

Zaradi vsega tega so otroci prisiljeni v uporabo vode, ki ni varna, kar jih izpostavlja boleznim, kot sta kolera in diareja, ki sta lahko tudi smrtonosni. Veliko otrok na območjih, ki so jih prizadele suše, vsak dan porabi več ur za iskanje vode, kar pomeni, da se ne morejo izobraževati. Pri tem opravilu so še posebej ranljive deklice, opozarjajo v Unicefu.

Najslabše za najrevnejše
Poročilo ugotavlja, da bo imelo pomanjkanje vode največji vpliv na najrevnejše in najranljivejše otroke, milijoni otrok pa že danes živijo na območjih s slabim dostopom do varne vode in sanitarij. Poročilo še navaja, da do 663 milijonov ljudi po svetu nima dostopa do ustreznih vodnih virov in 945 milijonov ljudi potrebo opravlja na prostem.

Več kot 800 otrok, mlajših od pet let, vsak dan umre zaradi driske, ki je posledica neustrezne vode, sanitarij in higiene. Na svetovni ravni ženske in dekleta vsak dan namenijo skupaj 200 milijonov ur za zbiranje vode, navaja poročilo.

Vlade naj ukrepajo
Poročilo ponuja več priporočil, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju vpliva podnebnih sprememb na življenje otrok. Vlade naj tako načrtujejo spremembe v dostopnosti vode in potrebah po vodi v prihodnjih letih. To predvsem pomeni omogočanje prednostnega dostopa do varne vode za najranljivejše otroke pred vsemi drugimi potrebami po vodi, za največje družbene in zdravstvene učinke.

Podnebna tveganja morajo biti vključena v vse politike in storitve, vezane na vodo in sanitarije. Naložbe morajo biti namenjene prebivalcem, ki jim pomanjkanje varne vode pomeni največje tveganje, priporoča Unicef.

Gospodarstvo mora sodelovati pri preprečevanju onesnaženja in izčrpavanja virov varne vode, prebivalci pa morajo tudi sami raziskati načine za diverzifikacijo vodnih virov in povečanje zmogljivosti za varno skladiščenje vode, še dodajajo v Unicefu.