Voda je v Gazi, še posebej v njenih begunskih taboriščih, vredna zlata. 34-letna Nahed Radvan, ki živi z osmimi otroki in razširjeno družino, pravi, da ima njena družina običajno vodo le dva dni na teden. Še takrat voda, ki jo dobijo, ni čista in pitna. Zaradi visoke slanosti nas pečejo oči, je dejala po poročanju Al Džazire. Slaba kakovost vode povzroča tudi številne druge zdravstvene težave, recimo težave s kožo ali trebušne infekcije.

Le okoli tri odstotke vode v tem delu Palestine je pitne. Palestinska uprava za oskrbo z vodo in Združeni narodi opozarjajo, da bo podvodni zbiralnik vode, od katerega je ta obalni pas skoraj v celoti odvisen, morda povsem onesnažen do konca leta. Iz podvodnega zbiralnika se namreč črpa preveč vode, kar dvakrat več od vzdržne ravni. To je pripeljalo do vdora morske vode, kar znižuje kakovost pitne vode. Palestinci so za namene rabe v kmetijstvu in gospodinjstvih prisiljeni v neregulirano kopanje vodnjakov, kar še dodatno povečuje problem čezmernega črpanja vode.

Ob tem je, kot pravi Jaser Al Šanti, vodja uprave za oskrbo z vodo v Gazi, Izrael v napadih leta 2014 uničil okoli 778 vodnjakov, le 162 pa jih je bilo obnovljenih. Spopadi leta 2014 so povzročili za okoli 33 milijonov dolarjev škode na vodni infrastrukturi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je število vodnjakov, ki ustrezajo varnostnim kriterijem WHO-ja glede vsebnosti nitratov in klora v vodi, le 14, kar predstavlja 6,5 odstotkov vseh vodnjakov v Gazi.

Da bi ublažili pomanjkanje, Gaza letno kupuje dodatnih pet milijonov kubičnih metrov vode od Izraela, ki pa je leta 2014 uničil rezervoar al Muntar, zgrajen, da shrani dodatno vodo, poroča Al Džazira.

Voda v Gazi sicer vsebuje visoko koncentracijo klora, zaradi vdora nefiltriranih odplak pa je delež nitratov v vodi dva- od osemkrat višji od priporočil WHO-ja. Poraba vode na osebo v Gazi je sicer padla na manj kot polovico od 100 litrov, kot priporoča WHO. Za primerjavo, v Izraelu je povprečna dnevna poraba vode na osebo 300 litrov.

Razsoljevanje kot neustrezna rešitev
Številni Palestinci v Gazi nabavljajo vodo od malih obratov za razsoljevanje morske vode, ki filtrirajo onesnaženo vodo iz zbiralnika. Ti zasebni prodajalci jo uporabnikom dostavljajo s tovornjaki. Zaradi tega je draga, tudi do petkrat dražja kot voda iz javne mreže, pogosto pa tudi ni primerna za pitje. Britanska človekoljubna organizacija Oxfam opozarja, da je manj kot pol obratov za razsoljevanje v Gazi brez dovoljenja.

Mednarodne nevladne organizacije, ki delujejo na področju oskrbe z vodo, ugotavljajo, da se 68 odstotkov vode, ki pride v gospodinjstva iz teh obratov, biološko onesnaženi med shrambo ali prevozom. 85 odstotkov prebivalcev Gaze je sicer za pitje in kuhanje odvisnih ravno od te vode. Skupina palestinskih in mednarodnih organizacij, ki delujejo na področju vode, Ewash opozarja, da revnejša gospodinjstva v Gazi porabijo najmanj šestkrat več svojih prihodkov za vodo kot revna gospodinjstva v Veliki Britaniji.

Mednarodni donatorji prispevajo izdatna sredstva za reševanje problema oskrbe z vodo. Evropska unija je tako prispevala 11 milijonov dolarjev za nov obrat za razsoljevanje vode, ki je začel obratovati junija. V naslednjih treh letih naj bi podvojil svoje zmožnosti in oskrboval okoli 150.000 ljudi na jugu Gaze. A tudi gradnja takšnih obratov ni ustrezna rešitev. Problem ni zgolj zagotoviti sredstva za gradnjo, ampak za nadaljnje delovanje. Mahmud Šatat iz Oxfama opozarja na strošek elektrike in goriva. Poleg težav z vodo se Gaza spopada tudi s krizo dobave elektrike. Gospodinjstva imajo tako včasih elektriko le nekaj ur na dan.

Al Šanti je za slabšanje kakovosti vode v Gazi okrivil Izrael. Kot je dejal za portal Electronic Intifada, je Izrael z obstreljevanjem uničil veliko obratov za razsoljevanje, tako zasebnih kot tistih z uradnim dovoljenjem. Od več kot 100 takšnih obratov jih zaradi škode v napadih leta 2014 deluje le nekaj.

Izrael blokira vzdrževanje
Po podatkih Ewasha je najmanj 70 odstotkov materialov, ki so potrebni za gradnjo in vzdrževanje vodovodne in kanalizacijske mreže v Gazi, kot so črpalke in kemikalije za čiščenje vode, predmet ostrih omejitev zaradi izraelske (in deloma tudi egiptovske) blokade Gaze, ki traja od leta 2007. Pomanjkanje ustrezne infrastrukture pa prispeva k onesnaževanju. Ewash pravi, da je v morje ob Gazi vsakih 38 minut izpuščeno za olimpijski bazen odplak, ki niso ali so le delno filtrirane.

Nedavni dogovor med Turčijo in Izraelom naj bi prinesel nekaj olajšanja Gazi. Turčija naj bi lahko izvedla nekaj infrastrukturnih projektov, tudi elektrarno in obrat za razsoljevanje vode.