Dokument je Generalna skupščina OZN-a sprejela 10. decembra leta 1948, po koncu druge svetovne vojne, da bi preprečila podobne grozote in prispevala k oblikovanju bojšega sveta. Deklaracija o človekovih pravicah predstavlja temeljni dokument mednarodnega prava s tega področja, ki naj bi ga spoštovale vse države sveta.

Dokument, nad pripravo katerega je bdela nekdanja prva dama ZDA Eleanor Roosevelt, je podprlo 48 držav, nobena ni glasovala proti, vzdržalo pa se je osem držav, med njimi tudi takratna Jugoslavija. Mednarodna skupnost se je z dokumentom obvezala, da bo bdela nad dostojanstvom in pravicami vseh ljudi, ne glede na rasno in politično pripadnost.

Deklaracija je prva splošna izjava o temeljnih, neodtujljivih človekovih pravicah za vse ljudi in vse narode in je dokument, ki je prvi priznal to, kar so pozneje postale univerzalne pravice. Deklaracija, ki je prevedena v 377 svetovnih jezikov in jo je podpisala večina držav po vsem svetu, v svojih 30 členih še danes zagotavlja temeljne pravice nediskriminacije, enakosti, pravičnosti in univerzalnosti, ki veljajo za vse ljudi na vsakem koščku sveta.

Vodilo grozote druge svetovne vojne
Ustvarjalci deklaracije so imeli pred očmi strašne posledice druge svetovne vojne, predvsem grozote koncentracijskih taborišč. Vendar pa lekcija iz druge svetovne vojne žal ni zalegla in so se podobni zločini pred očmi mednarodne skupnosti dogajali tudi v zadnjih letih 20. stoletja. Pokoli v Ruandi, Srebrenici, Darfurju, katastrofa v Iraku, umiranje v državah tretjega sveta so humanitarne katastrofe, ki jih mednarodna skupnost ni znala ali ni želela preprečiti.

Zaradi lakote umre 25.000 ljudi na dan
Kljub prizadevanjem za pomoč ljudem in spoštovanje človekovih pravic, so številke, ki prihajajo na dan, več kot vznemirljive. Eden izmed glavnih problemov sodobnega sveta je revščina, ki za seboj potegne številne težave, med njimi tudi lakoto. Več kot 800 milijonov ljudi gre vsak večer spat brez pravega obroka, zaradi lakote pa jih vsak dan umre več kot 25.000, kar pomeni, da zaradi lakote vsakih pet sekund umre en otrok. Revni so najpogosteje žrtve številnih zlorab.

Zaradi pomanjkanja več kot 130 milijonov otrok po vsem svetu ne hodi v šolo, čeprav je to njihova temeljna pravica, zagotovljena tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah. Namesto šolanja so ti otroci prepogosto prisiljeni v delo, kjer opravljajo popolnoma neprimerna dela in so žrtve novih zlorab. Tudi v razvitem svetu šole ne obiskuje več kot dva milijona otrok.

Revščine in pomanjkanja pa ne čutijo le v državah tretjega sveta, ampak tudi v razvitem svetu. Revnih je več kot 14 odstotkov prebivalcev v ZDA in več kot 16 odstotkov prebivalcev Evropske unije, kar pomeni, da je revnih kar 78 milijonov Evropejcev. Številni ljudje so brez dela, zaradi gospodarske krize so vprašljiva številna delovna mesta.

Ban kliče na pomoč
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je dejal, da svet deklaracijo potrebuje prav tako, kot jo je pred 60 leti. "Izzivi, s katerimi se spopadamo danes, so prav tako strašni, kot so bili pred 60 leti. Svet se spoprijema s pomanjkanjem hrane in svetovno gospodarsko in finančno krizo, v številnih državah pa smo priča političnemu zatiranju in nasilju," je povedal Ban. "Kot vedno so najbolj ranljivi tisti, ki so v prvi vrsti zlorab, pomanjkanja in nasilja," je še dodal Ban in pozval tiste, ki so jim negativni učinki katastrof, revščine in nestabilnosti prihranjeni, naj ne obrnejo hrbta ljudem, ki resnično potrebujejo pomoč.

Amanpourova izpostavila pomembnost medijev
V torek so na Televiziji Slovenija v oddaji Globus gostili priznano novinarko ameriške mreže CNN Christiane Amanpour, ki je v svoji dolgoletni karieri poročala iz številnih kriznih žarišč. Amanpourjeva je povedala, da po vsem tem času politični vodje še vedno ne ukrepajo pravočasno, da bi preprečili morije in genocide po svetu. Izpostavila je dejstvo, da kljub številnim mednarodnim listinam vlade držav raje ne naredijo ničesar, kot da bi naredile nekaj koristnega in ustavile genocid.

Po mnenju Amanpourove se lahko genocid ali morija ustavi šele, ko to zahteva javnost, zato so zelo pomembni mediji, ki opozarjajo na genocid in morijo, saj v tem primeru vlade izjemno težko prikrijejo, kaj se dejansko dogaja, in skrijejo svojo nepripravljenost za ukrepanje in brezbrižnost.

Slovesnosti po vsem svetu
Obletnico sprejema deklaracije o človekovih pravicah, ki letos poteka pod geslom "Dostojanstvo in pravica za vse", bodo zaznamovali po vsem svetu. Evropska unija je na ravni ministrov za zunanje zadeve že v ponedeljek sprejela priložnostno izjavo ob obletnici, na sedežu Združenih narodov v New Yorku bo slovesno zasedanje, kjer bodo podelili tudi nagrado ZN-a na področju človekovih pravic, slovesnost ob obletnici pa bo tudi v Parizu.

Dan človekovih pravic tudi v Sloveniji
Dan bodo tudi v Sloveniji zaznamovale različne prireditve. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik bo na tradicionalnem sprejemu sprejela najvišje predstavnike države in civilne družbe, v organizaciji varuhinje za človekove pravice poteka na ljubljanski Pravni fakulteti strokovna konferenca, s katero so zaznamovali še 15-letnico sprejetja zakona o varuhu človekovih pravic. Udeležence konference je nagovoril slovenski predsednik Danilo Türk.

V preddverju velike dvorane državnega zbora je predsednik DZ-ja Pavel Gantar odprl razstavo ob 60. obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic z naslovom Najprej otroci!. Zbrane so ob tej priložnosti poleg Gantarja nagovorili tudi varuhinja človekovih pravic, minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar in prek videa namestnica generalnega sekretarja Sveta Evrope Maud de Boer - Buquicchio.

Čeprav se človekove pravice žal sistematično še vedno kršijo po vsem svetu in deklaracija vse prepogosto ostaja le zbirka dobrih želja, pa vseeno ni le mrtva črka na papirju, saj so prav zaradi deklaracije države primorane v svoje ustave vključiti varovalke, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic.

Brina Tomovič
brina.tomovic@rtvslo.si