Za sporazum je glasovalo 350 poslancev, 58 jih je bilo proti. Duma mora zdaj opraviti še dve branji, kar bodo ruski poslanci predvidoma storili januarja, tako da bi bil sporazum po predvidevanjih lahko ratificiran prihodnji mesec. Predtem ga mora potrditi tudi zgornji dom, svet federacij.

V Rusiji so do zdaj napovedovali, da bodo sporazum ratificirali kmalu po ratifikaciji v ameriškem senatu, ki je to storil v sredo. Tudi zato je bilo pričakovati, da bo postopek ratifikacije v Moskvi končan še letos. Kot se je izkazalo, pa tudi v Rusiji vendarle ne bo šlo tako gladko.

Ameriška resolucija dviguje prah
Ameriški senat je namreč ob ratifikaciji Starta sprejel še resolucijo, enostransko politično izjavo, ki vsebuje vrsto dopolnil. Eno izmed njih tako zahteva potrditev zavezanosti ameriškega predsednika posodobitvi ameriških jedrskih sil, drugo pa zahteva pogajanja z Rusijo za zmanjšanje neenakosti, kar zadeva taktično jedrsko orožje. Resolucija, ki je sicer nezavezujoča, vztraja tudi pri načrtovanem ameriškem jedrskem ščitu v Evropi, ki mu Rusija odločno nasprotuje.

Nekateri v Rusiji menijo, da resolucija ni v skladu z duhom sporazuma, ki sta ga aprila v Pragi podpisala predsednika ZDA in Rusije, Barack Obama in Dmitrij Medvedjev. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v govoru pred poslanci poudaril, da resolucija ne spreminja sporazuma Start.

Dogovor predsednikov
Naslednik sporazuma Start iz leta 1991, ki se je iztekel decembra lani, med drugim predvideva omejitev nameščenih bojnih glav na medcelinskih raketah na do 1.550, kar je za 30 odstotkov manj, kot je določala prejšnja pogodba. Novi sporazum o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve obema državama pušča dovolj jedrskih konic za večkratno razstrelitev sveta, vendar jih bosta lahko druga proti drugi od zdaj usmerili precej manj.

Novi Start velja za pomemben dosežek v zunanji politiki za Obamo, pomemben pa je tudi za izboljšanje odnosov med ZDA in Rusijo.