Dolgo so se avstrijski šolarji v učbenikih učili, da je bila Avstrija žrtev nacistične Nemčije, ki si je našo severno sosedo priključila leta 1938, a zamolčano je bilo to, da je večina Avstrijcev podprla priključitev. Tudi per capita je bilo v nacistični stranki več Avstrijcev kot Nemcev.

V Avstriji je bilo eno najzloglasnejših koncentracijskih taborišč Mauthausen, kjer je umrlo okoli 200.000 ljudi. Avstrijci so bili tudi med najzvestejšimi sodelavci Hitlerja.

A od leta 1980 je Avstrija prešla od zanikanja do postopnega priznanja svojega deleža krivde pri grozotah, ki so jih zagrešili nacisti.

Eden izmed takih korakov je tudi odločitev dunajskega mestnega sveta, da postavi spomenik tistim vojakom, ki so pobegnili iz Wermachta. Mestni svet se mora sicer še odločiti o kraju, kje bo stal spomenik. Aktivisti hočejo, da bi ta stal na Trgu herojev, kjer so tudi drugi vojni spomeniki in kjer je Hitler nagovoril množico ob priključitvi Avstrije.

Odločitev o postavitvi spomenika je sprejela dunajska vladajoča koalicija socialističnih in zelenih strank. Spomenik naj bi bil postavljen do leta 2013.

Dezertiralo na tisoče vojakov
Analitik in aktivist Thomas Geldmacher je za BBC povedal, da je iz nemške vojske dezertiralo od 15.000 do 20.000 Avstrijcev, največ proti koncu druge svetovne vojne. Po njegovem mnenju bi morali spomenik postaviti že mnogo prej.

Pojasnil je, da v veliko delih Avstrije ljudje na dezerterje še vedno gledajo kot na strahopetneže in izdajalce. "Spomenik in še posebej javna razprava o postavitvi spomenika bi lahko to nekako spremenila," je prepričan.

Avstrijski parlament se je pred dvema letoma odločil za rehabilitacijo vojakov, ki so jih nacisti kriminalizirali zaradi dezerterstva.