Danes minevata dve leti, odkar je potres z močjo 9,0 stopnje po Richterjevi lestvici stresel Japonsko in sprožil gromozanski cunami, ki je treščil ob obalo pokrajine Tohoku ter opustošil celotna mesta in uničil ogromno kmetijskih površin. Žarišče najmočnejšega izmerjenega potresa na Japonskem je bilo 70 kilometrov od polotoka Ošika in prefekture Mijagi na severovzhodu države na globini 24 kilometrov. Sledilo mu je še 593 popotresnih sunkov z magnitudo 5 ali več. Cunami je kopno dosegel 20 minut po potresu in prizadel več kot 1.300 kilometrov japonske tihomorske obale od otoka Hokaido na severu do Okinave na jugu. Popotresni val je poplavil več kot 400 kvadratnih kilometrov kopnega in segel do pet kilometrov v notranjost. Najvišji kraj, ki ga je dosegel, je bil 40,4 metra nad gladino morja. Valovi so bili visoki do 15 metrov.

Najhujša katastrofa na Japonskem po drugi svetovni vojni je po uradnih podatkih zahtevala skoraj 19.000 smrtnih žrtev, uničenih je bilo več kot milijon domov, potres in cunami pa sta povzročila tudi najhujšo jedrsko nesrečo po nesreči v Černobilu leta 1986. Za jedrsko elektrarno Fukušima 1, ki je bila s 4,7 gigavata moči ena največjih nukleark na Japonskem in na svetu, je bil usoden splet dogodkov, saj so valovi udarili v nuklearko, kjer je prišlo do izpada energije, voda je uničila nadomestne generatorje, pokvaril se je hladilni sistem, kar je pripeljalo do taljenja reaktorjev in uhajanja radioaktivnih snovi.

Na katastrofo niso bili pripravljeni
V tednih, ki so sledili katastrofi, je skušalo na stotine delavcev in vojakov zajeziti krizo, a brez večjega uspeha, saj na katastrofo tovrstnih razsežnosti niso bili pripravljeni. Zaradi nesreče se je moralo iz 20-kilometrskega pasu okoli elektrarne izseliti približno 470.000 ljudi, 315.000 jih še vedno živi v začasnih bivališčih in se ne bodo mogli vrniti še najmanj 40 let, kolikor japonske oblasti predvidevajo za razgradnjo in očiščenje nuklearke. Nesreča v Fukušimi je bila na lestvici jedrskih nesreč ocenjena z najvišjo, sedmo stopnjo, kar pomeni, da je prišlo do velikih izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Nastala je ogromna škoda, strah pred sevanjem pa je zajel celotno Japonsko in tudi širše območje.

Zaradi neposrednih posledic sevanja ni umrl nihče, niti med delavci v Fukušimi, ki so skušali omejiti razsežnosti nesreče in ki se še vedno vsak dan trudijo, da bi sanirali posledice. Vsaj 300 naj bi jih bilo resno izpostavljenih sevanju, najmanj šest pa jih je prejelo odmerek, večji od dovoljenega. V Fukušimi trenutno iz poškodovanih reaktorjev radioaktivne snovi ne odtekajo več, strokovnjaki pa predvidevajo, da bodo za popolno razgradnjo elektrarne potrebovali do 40 let ter ogromno denarja in človeškega kapitala.

Naselja v okolici Fukušime kot mesta duhov
Medtem ko so z ulic obalnih naselij odstranili večino razbitin, pa v parkih in na praznih zemljiščih še vedno ležijo nagrmadeni kupi smeti, kot mračni opomniki najhujše krize na Japonskem po drugi svetovni vojni. Številna naselja, ki jih je poplavil cunami, so postala kot mesta duhov, saj si ljudje ne upajo vrniti na nekdanje domove, mladi, predvsem tisti iz Fukušime, pa zapuščajo območje, kjer je gospodarstvo na kolenih, da bi si ustvarili novo življenje. Tudi širše območje okoli poškodovane elektrarne so številni raje zapustili.

Upanja, da bodo z velikimi vlaganji v infrastrukturo razdejano pokrajino postavili nazaj na noge in oživili državno gospodarstvo, ki je že več kot desetletje v deflacijskem krču, se niso uresničila. Številna obnovitvena dela so zastala, pogosto zaradi sporov med lokalnimi oblastmi in vlado v Tokiu ali zaradi neodločenosti lokalnih skupnosti, kje graditi - na istem mestu kot pred cunamijem ali na višje ležečih krajih.

Bo nova vlada pospešila okrevanje gospodarstva?
Po dveh letih lahko prebivalci Japonske končno upajo, da jih čakajo boljši časi, saj je vodenje države po političnem zastoju, ki je v mesecih po katastrofi razblinil upanja o hitri obnovi in oživitvi gospodarstva, prevzela nova vlada pod vodstvom premierja Šinza Abeja, ki je obljubil nadaljevanje velikih vlaganj, s čimer naj bi pospešili obnovo in spodbudili državno gospodarstvo.

Župan majhnega kraja 40 kilometrov od jedrske elektrarne v Fukušimi, Norio Kano pravi, da lokalni voditelji veliko pričakujejo od nove vlade. "Okrevanja Japonske ne bo brez okrevanja Fukušime," je zatrdil prvi mož kraja, iz katerega se je moralo zaradi sevanja izseliti 6.000 prebivalcev. "Imamo velika pričakovanja od nove vlade, ki se je očitno resno lotila težkega vprašanja," je še dodal.

A tudi Abejevi brezkompromisni in agresivni načrti ločujejo, kritiki pa mu očitajo, da bo državo še dodatno zadolžil. Je pa to velika sprememba v primerjavi z neučinkovitostjo prejšnje vlade, ki se je morala ukvarjati z nizko podporo v javnosti in sprto politiko v Tokiu. Vladna sredstva za obnovo so že prinesla gospodarski in gradbeni zagon v nekaterih predelih Tohokuja, kjer so morali številni prebivalci začeti iz nič in kupiti vse, od gospodinjskih aparatov do avtomobilov.

Kaj bo z jedrskimi reaktorji?
Medtem je japonska javnost še vedno razdeljena glede prihodnosti jedrske energije, saj so številni prepričani, da ji ne bi več smeli zaupati. Po nesreči v Fukušimi so znova zagnali le dva od 50 reaktorjev v državi, drugi ostajajo ugasnjeni zaradi strogih varnostnih standardov in politične občutljivosti jedrskega vprašanja. Toda ob praktično nikakršni alternativi jedrski energiji in premierju, ki odločno zagovarja njeno uporabo, analitiki menijo, da je le vprašanje časa, kdaj bodo znova zagnali še več reaktorjev.

Kot opozarjajo pri Greenpeaceu, je jedrska katastrofa v Fukušimi znova razkrila temeljne pomanjkljivosti reaktorjev in resne institucionalne napake pri nadzoru jedrske varnosti. Jedrska industrija in regulacijski sistemi ponavljajo tovrstne napake ter tako ogrožajo življenja na milijone ljudi, ki živijo v bližinah reaktorjev.