General egiptovske vojske Abdel Fatah Al Sisi, ki je vodil julijsko odstavitev islamističnega predsednika Mohameda Mursija, je dejal, da bo kandidiral le ob podpori vojske in "zahtevi ljudstva, da kandidira". V skladu z novo ustavo mora biti predsednik civilist, tako da bo ob uradni vložitvi kandidature moral izstopiti iz vojske oziroma se upokojiti.

Al Sisiju naj bi se obetala zmaga
Začasni egiptovski predsednik Adli Mansur, ki ga je postavila vojska, je v nedeljo sporočil, da bodo v državi najprej izvedli predčasne predsedniške volitve, nato pa parlamentarne. Vrstni red je zelo pomemben, saj bo imel zmagovalec predsedniških volitev zagotovo tudi velik vpliv na parlamentarne volitve.

To naj bi ustrezalo prav Al Sisiju, čigar današnje povišanje v feldmaršala naj bi bilo po mnenju poznavalcev namenjeno predvsem temu, da mu pred odhodom iz vojske izkažejo čast. Al Sisiju naj bi se na predsedniških volitvah obetala gladka zmaga.

Al Sisija imenoval Mubarak
Egiptovska vojska le redko podeljuje najvišji čin feldmaršala. Vanj niso bili povišani niti dolgoletni voditelj države Hosni Mubarak, ki je bil strmoglavljen v ljudski vstaji februarja 2011, niti njegovi predhodniki, med katerimi je bil tudi karizmatični in priljubljeni Gamal Abdel Naser. Čin feldmaršala je vojska do zdaj podelila le nekdanjemu poveljniku vojske Huseinu Tantavi, ki je državo vodil od strmoglavljenja Mubaraka do izvolitve Mursija junija 2012.

Mursi, ki je bil izvoljen na prvih demokratičnih volitvah v državi in tudi prvi predsednik, ki ni bil iz vrst vojske, je Al Sisija za obrambnega ministra in vodjo vojaške obveščevalne službe imenoval avgusta 2012.

Mursijevi podporniki nadaljujejo proteste
Z imenovanjem tega mladega, leta 1954 rojenega generala je hotel Mursi zmanjšati vpliv starih sil v vojski, ki je služila pod avtokratskim Mubarakovim režimom. Izbral pa naj bi ga tudi zato, ker je zelo veren musliman. Mubarak ga je sicer imenoval za vodjo vojaške obveščevalne službe in bil je najmlajši na tem položaju.

Pod Al Sisijevim poveljstvom je nato vojska Mursiju postavila ultimat, potem ko je na ulicah njegov odhod zahtevalo na milijone protestnikov. Al Sisi bi tako lahko postal predsednik države v času, ko Mursijevi privrženci nadaljujejo protestno gibanje kljub že več kot tisoč žrtvam policijskega nasilja. Na tisoče protestnikov in privržencev Mursijeve Muslimanske bratovščine pa so zaprli.