Leta 2007 je vlada na pobudo ekvadorskega predsednika Rafaela Corree oblikovala iniciativo Yasuni ITT, ki jo je podprlo kar okoli 90 odstotkov Ekvadorcev. Okoljevarstvena iniciativa je predvidela, da na območju parka ne bo črpanja nafte, prihodke, ob katere bo Ekvador zaradi tega, pa bi nadomestili s prihodki mednarodne skupnosti. Mednarodna skupnost bi tako morala v 13 letih plačati 3,6 milijarde dolarjev, kolikor je znašala polovica vrednosti zalog nafte v parku. Glavni cilj iniciative je bil ohraniti bioraznolikost v parku, zaščititi domorodna plemena in zmanjšati izpust ogljikovega dioksida.

A sredi letošnjega avgusta je Correa sporočil, da so zbrali premalo sredstev in da se bo zaradi tega kmalu začelo črpanje nafte. V tolažbo razočaranim državljanom je obljubil, da bo vlada denar od prodaje nafte namenila boju proti revščini.

Ideja iniciative je bila, da bi ljudje z vsega sveta spremenili svoj odnos do narave tako, da bi prispevali k ustanovitvi institucije, katere delovanje bi presegalo nacionalne in zasebne interese. Dejansko bi bila iniciativa skrbnica atmosfere in biološke raznolikosti, predvsem pa bi skrbela za zaščito življenjskega prostora ljudstev Tagaeri in Taromenane, ki živijo v prostovoljni izolaciji v Yasuniju. Po dolgih pogajanjih je iniciativa dobila zeleno luč pri vladi, odločitev pa je naletela tudi na veliko podporo med Ekvadorci.

Vsa ta prizadevanja pa so zdaj močno ogrožena. Correa krivi mednarodno skupnost, da ji ni uspelo zbrati 350 milijonov dolarjev letno, kolikor bi bilo potrebno za zagon tega edinstvenega okoljevarstvenega načrta.

V parku leži za 18 milijard dolarjev črnega zlata
Skupno naj bi bilo na območju parka sicer okoli 920 milijonov 159-litrskih sodčkov nafte, po zdajšnjih cenah nafte vrednih okoli 18 milijard dolarjev. Ekvadorsko državno naftno podjetje Petoramazonas pa naj bi črpanje nafte na naftnem polju Ishpinga-Tambococha-Tiputini (ITT) začelo že ta mesec. Do leta 2010 je imel koncesijo za črpanje nafte brazilski Petrobras, ki pa je pred tremi leti zapustil Ekvador, potem ko mu z vlado ni uspelo skleniti dogovora o novih pogodbah. Ekvador je namreč zahteval večji delež dobička.

Nafta je glavni izvozni proizvod Ekvadorja in glavni vir njegovih prihodkov. Država je najmanjša članica organizacije za nafto OPEC, dnevno pa načrpa 530 milijonov skoraj 159-litrskih sodov črnega zlata.