"Odločil sem se za posebno vojaško operacijo," je 24. februarja lani ruski predsednik Vladimir Putin napovedal ofenzivo v Ukrajini, njen cilj po njegovih besedah pa je "obramba Donecka in Luganska pred ukrajinsko agresijo". Kot je povedal takrat, so glavni cilji operacije "zaščita prebivalcev, ki so bili osem let žrtve genocida kijevskega režima", ter demilitarizacija in denacifikacija Ukrajine.

Čeprav so ameriške obveščevalne službe že tedne opozarjale, da bi Rusija lahko napadla Ukrajino, je Rusija 24. februarja z zračnimi napadi po celotnem ozemlju Ukrajine šokirala ne samo domačo ukrajinsko javnost, temveč tudi mednarodno. Svet je z nejevero opazoval zračne alarme, raketiranje in prestrašene prebivalce Kijeva in drugih ukrajinskih mest. Skupno je državo zapustilo približno osem milijonov ljudi, nekateri so se pozneje vrnili domov, a večina ostaja v tujini.

Po enem letu je približno petina ukrajinskega ozemlja pod ruskim nadzorom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločen, da bo z vojaško pomočjo Zahoda Ukrajina osvobodila vsa zasedena območja.

Svet je onemel ob prizorih množičnih grobov v Buči, Izjumu in drugih krajih. Septembra so ukrajinske sile sprožile obsežno protiofenzivo, v kateri so osvojile približno 6000 kvadratnih kilometrov ozemlja na vzhodu države. Putin se je odzval z odreditvijo delne vojaške mobilizacije 300.000 rezervistov.

Vojna v Ukrajini je leto dni po začetku v polnem razmahu in nič ne kaže, da bi se lahko morija, ki za sabo pušča mrtve, ranjene in razseljene ter razdejano državo, kmalu končala. Kakšno je dejansko število žrtev, ni znano. Po nekaterih navedbah zahodnih držav imata Ukrajina in Rusija po 200.000 mrtvih in ranjenih vojakov, Združeni narodi poročajo o 8000 mrtvih civilistih, a resnične številke so najverjetneje višje. Ob tem je več deset tisoč ljudi ranjenih, številni kraji pa so zravnani z zemljo.

V nadaljevanju vabljeni k branju prispevkov, v katerih smo osvetlili različne vidike vojne.

Ksenja Tratnik