Razmere za delo so se v zadnjem letu za dolgoletno dopisnico iz Moskve, predtem tudi iz ZDA, zelo spremenile. V začetku marca lani je v Rusiji začel veljati nov zakon, v skladu s katerim je za namerno širjenje lažnih informacij o ruski vojski zagrožena 15-letna zaporna kazen. Takrat je tudi RTV Slovenija začasno prekinila poročanje iz Rusije, a se je Vlasta kmalu znova oglasila iz Moskve.

Kot pravi, je od začetka vojne več kot 150 ruskih in tujih novinarjev je zapustilo Rusijo, seznam tujih agentov, na katerem so nevladne organizacije, novinarji in posamezniki, ki kritizirajo Putina, pa je vsak dan daljši.

Več v nadaljevanju.

Mineva leto od začetka t. i. posebne operacije, kakor jo je poimenoval Putin. Če se zdaj ozrete nazaj, kako se spominjate tistih prvih dni? Je bila ofenziva šok ali pričakovan izid dogajanja?
Iz Ukrajine sem se vrnila nekaj dni pred začetkom vojaške operacije, kot vojno še vedno imenuje Moskva, čeprav besedo vojna v pogovornih oddajah na državnih televizijah vse pogosteje uporabljajo najrazličnejši analitiki pa tudi nekateri novinarji. Pred začetkom ruske invazije sem bila v Kijevu, Černigovu in nekaterih drugih manjših krajih v kijevski regiji. Ko sem se pogovarjala z ljudmi, nihče od mojih sogovornikov ni verjel, da bodo ruski tanki zapeljali čez ukrajinsko mejo in da bodo na njihova mesta začele padati ruske rakete. Da se spopadu ne bo mogoče izogniti, je bilo bolj ali manj jasno jeseni 2021, ko je Rusija ob meji z Ukrajino začela kopičiti svoje enote. Ne smemo pozabiti na esej predsednika Putina o Rusih in Ukrajincih, ki ga je napisal leta 2021. V njem trdi, da so Rusi in Ukrajinci en narod in da Ukrajina pravzaprav ni nobena država. Da je neizzvana vojna neizogibna, pa je bilo popolnoma jasno 21. februarja lani, ko je Rusija priznala neodvisnost samooklicanih Doneške in Luganske republike. Priznanje je pomenilo, da Minški dogovor iz leta 2015, ki je predvideval poseben status separatističnih območij, ki bi imela večja pooblastila znotraj Ukrajine, ne obstaja več.

Začetka vojne ne bom nikoli pozabila. Za radijske in televizijske informativne oddaje sem začela poročati ob 5.30 zjutraj, kmalu zatem, ko so v Kijevu, Harkovu, Odesi odjeknile prve eksplozije. Takrat sem dejala, da si bomo prebivalci Evrope jutro 24. februarja zapomnili kot jutro, ko se je na stari celini začela nova vojna. Da smo priča napadu Rusije na 44-milijonsko državo, ki ji je njena velika soseda z aneksijo Krima leta 2014 že odtrgala velik kos ozemlja, in da želi Rusija znova s silo spremeniti meje v Evropi.

Se je v Rusiji zdelo, da bo "operacija" trajala le kratek čas?
Večina Rusov je v prvih tednih vojne verjela, da ta ne bo trajala dolgo. Vsi državni mediji, državne televizije, ki so učinkovit propagandni stroj, ki je pod popolnim nadzorom Kremlja, so poročale, da t. i. vojaška operacija poteka uspešno in v skladu z načrti. Ko se je ta začela, je Putin dejal, da se je zanjo odločil, da bi zaščitil življenja prebivalcev Doneškega bazena, nad katerimi je Kijev po njegovih trditvah izvajal genocid. In Rusi temu še vedno verjamejo. Kot še vedno verjamejo, kar vsakodnevno ponavljajo mediji, da je Rusija žrtev zahodne agresije, da jo želi Zahod uničiti in da je ta Ukrajino spremenil v "protirusko" državo. Spomnimo se Putinovega poziva ukrajinski vojski ob začetku invazije, naj strmoglavi predsednika Zelenskega, češ da se bo Moskva z vojsko lažje pogajala kot z bando neonacistov in narkomanov v Kijevu. Ko je Putin septembra odredil delno mobilizacijo, v okviru katere so vpoklicali 300 tisoč za boj sposobnih moških in ko so v Rusijo začele prihajati krste s trupli rezervistov, je večina spoznala, da se brutalna Putinova vojna za novo svetovno ureditev še ne bo kmalu končala.

Informacije iz Rusije so zelo skope, ruski mediji na Zahodu zatemnjeni. Kakšno mesto v medijih sploh zavzema poročanje o vojni? Kako vi ocenjujete ta medijski mrk z vidika poglabljanja razkola med Rusijo in Zahodom?
V Rusiji ni neodvisnih, svobodnih medijev, za večino Rusov so najpomembnejši vir informacij državne televizije. Gre za čisto, agresivno propagando. Protizahodna, protiameriška retorika se je okrepila. Putinu zvesti televizijski voditelji, kot sta Dimitrij Kiseljov, Vladimir Solovjov, ki sta glavna propagandista Kremlja, zahodnim prestolnicam grozita z ruskimi raketami, Rusijo pa predstavljata kot nasprotje "dekadentnega Zahoda". O tem, kaj se v resnici dogaja v Ukrajini, ruski mediji ne poročajo. Putin je na oblasti več kot dve desetletji in v propagando je vložil veliko denarja. Dobra dva tedna po začetku vojaške operacije je duma sprejela zakon o namernem širjenju lažnih informacij o delovanju ruske vojske in diskreditiranju ruskih oboroženih sil. Kmalu zatem so prenehali delovati neodvisna televizija Dožd, radio Eho Moskve, oblasti so omejile dostop do spletnih strani več novičarskih portalov v ruščini in angleščini, recimo Meduze, ki ima sedež v Latviji, Euronewsa, Deutsche Welle, časopisa Moscow Times, britanskega BBC-ja, radia Svoboda v ruščini. Operaterji so iz svojih programskih ponudb umaknili BBC in CNN. Več kot 150 ruskih in tujih novinarjev je zapustilo Rusijo, seznam tujih agentov, na katerem so nevladne organizacije, novinarji in posamezniki, ki kritizirajo Putina, je vsak dan daljši.

Za namerno širjenje domnevno lažnih informacij o vojski je zagroženih kar 15 let zapora. Po zadnjih podatkih je bilo v letu dni zaradi diskreditiranja vojske ovadenih več kot 5600 Rusov. Lani je moskovsko sodišče mestnega svetnika Gorinova, ker je javno obsodil invazijo Rusije na Ukrajino, obsodilo na sedemletno zaporno kazen, vidnega opozicijskega politika Jašina pa na več kot osem let zapora. Tudi pogovori o vojni v restavraciji, na avtobusu, v šoli, komentarji na družbenih omrežjih, v katerih ljudje obsojajo dejanja ruskih vojakov, so lahko razlog, da človeka denarno kaznujejo ali da ostane brez službe.

Ruska propaganda je padla na plodna tla tudi v Sloveniji. Ni malo politikov, podjetnikov, umetnikov, akademikov, novinarjev, ki kažejo razumevanje za to, kar počne Rusija.

Kako so Rusi med letom gledali na vojno, kako gledajo zdaj? Je tema pogovorov ali niti ne? Berejo zahodne medije?
Vojna seveda je tema pogovorov, saj je prisotna na vsakem koraku. Po mestih visijo plakati s podobami ruskih vojakov, ki se bojujejo v Ukrajini, o vojaški operaciji se z učenci, dijaki pogovarjajo profesorji v šolah, na pokopališčih v manjših in večjih krajih je veliko svežih grobov, ob njih pa fotografije padlih vojakov, mobilizirancev in prostovoljcev. Z mobilizacijo je vojna prišla v ruske domove. Ruski mediji o spopadih, zahodnih sankcijah in dogajanju v zasedenih ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je Rusija nezakonito priključila po spornih referendumih, obširno poročajo. Ne poročajo pa o sistematičnem uničevanju ukrajinske kritične infrastrukture in ubijanju civilistov. Podpora vojni je še vedno visoka. Po podatkih javnomnenjske raziskave, ki jo je januarja opravil Vseruski center za raziskovanje javnega mnenja VCIOM, jo podpira 68 odstotkov vprašanih, proti jih je 20 odstotkov. Podpora Putinovi politiki in vojaški operaciji je najvišja med starejšimi in slabše izobraženimi ljudmi, ki verjamejo kremeljski propagandi, nižja med mladimi, ki informacije o dogajanju v Ukrajini iščejo predvsem na spletu. Do tujih medijev, do blokiranih spletnih strani, je mogoče dostopati prek VPN-ja, prepovedali so Facebook, Twitter, Instagram, informacije so dostopne na družbenem omrežju Telegram, ampak za večino Rusov glavni vir informacij ostajajo državne televizije.

Kako gledajo na Ukrajince, na Zelenskega?
Odvisno, s kom se pogovarjaš. Za uradno Moskvo in večino Rusov je Zelenski lutka v rokah Zahoda. Ko se je vojna začela, so bili ljudje v šoku, niso mogli verjeti, da je Rusija napadla bratsko državo. Mislim, da ni Rusa, ki ne bi poznal nekoga v Ukrajini. Mnoga prijateljstva so razpadla, sorodniki so se sprli. Ukrajinci ne bodo nikoli pozabili, da je Rusija zasedla njihovo ozemlje in da ubija nedolžne ljudi. Ukrajina je po mojem mnenju za Rusijo za vedno izgubljena.

Kako se je spremenilo življenje v Rusiji zaradi vojne? Po

ročali smo o zaprtju tujih podjetij, trgovin ... Je življenjski standard v tem letu padel?

Če bi v teh dneh kot turist v Moskvo prišli prvič, bi težko rekli, da se razlikuje od svetovnih prestolnic. Opazili bi, da ni poslovalnic McDonaldsa in Starbucksa in da je na moskovskih letališčih manj ljudi. Zagotovo bi bentili nad visokimi cenami letalskih vozovnic iz Moskve v Evropo, saj je iz nje v zahodne prestolnice mogoče leteti samo prek Beograda, Carigrada ali Dubaja. Rusijo je zapustilo na stotine tujih podjetij. Čeprav so se zahodne blagovne znamke umaknile z ruskega trga, je v Rusiji še vedno mogoče kupiti pametne telefone in računalnike znamk Apple in Samsung, prestižne avtomobilske znamke, kot so Jaguar, Mercedes, Ferrari, izdelke Zara, Adidas itd. Vlada je namreč odobrila tako imenovani vzporedni uvoz. Ti izdelki prihajajo na ruski trg prek tretjih držav, Kazahstana, Armenije, Belorusije, Kirgizije, ki so poleg Rusije članice Evrazijske gospodarske zveze.

Padec BDP-ja je bil lani manjši, kot je po uvedbi sankcij napovedala Svetovna banka, ampak ne smemo pozabiti, da so zahodne države zaradi vojne v Ukrajini zamrznile več kot 300 milijard evrov ruskih deviznih rezerv in da bo zaradi cenovne kapice za rusko nafto, ki so jo sprejele članice Evropske unije in skupina G7, v proračun pritekalo manj denarja. Januarja je proračunski primanjkljaj znašal 25 milijard dolarjev, prihodki od prodaje nafte in plina so bili v primerjavi z lanskim januarjem nižji za 46 odstotkov. Standard je padel. Prihodki so se zmanjšali, ljudje v prihodnost zrejo z zaskrbljenostjo.

Kako se je vam spremenilo življenje in delo? Kaj je bila največja sprememba?
Rusija je po invaziji na Ukrajino zelo omejila in otežila delo tujih dopisnikov iz t. i. neprijateljskih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Tuji dopisniki smo akreditirani pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve. Ruski MZZ od marca 2022 akreditacijo, ki je pogoj za podaljšanje ruskega vizuma v Rusiji akreditiranim novinarjem, ki prihajamo iz neprijateljskih držav, podaljša le še za tri mesece. Tako jse tudi vizum podaljša le za tri mesece. Do začetka vojne smo tuji dopisniki akreditacijo in vizum dobili za leto dni. Ruskemu novinarju, akreditiranemu v Sloveniji, slovenske oblasti vizum izdajo za leto dni. V zadnjem času imam tudi težave pri prehodu meje. Dvakrat zapored so me na moskovskem letališču zadržali, mi odvzeli potni list in me zasliševali glede vojne v Ukrajini. Kako o njej poročam, ali sem poročala iz Ukrajine, o čem poročam iz Rusije itd. Če bi se kaj takega zgodilo ruskemu novinarju, akreditiranemu v Sloveniji, bi se ruska stran, o tem sem prepričana, na to odzvala.

Da podaljševanje akreditacij in vizumov samo za tri mesece zelo otežuje naše delo, smo novinarji iz neprijateljskih držav nedavno opozorili tudi ruskega zunanjega ministra Lavrova. Delo se je spremenilo. Priprave na snemanje zdaj vzamejo veliko več časa. Zelo težko se je dogovoriti za kakršen koli intervju. Ljudje se bojijo, o vojni pred kamero ne želijo govoriti. V manjših krajih, kjer se hitro razve, da so prispeli tuji televizijski novinarji, so ljudje, če želiš z njimi govoriti o mobilizaciji, žrtvah, vojni, še previdnejši. Med snemanjem na ulici se kaj hitro ob tebi pojavi neznanec, ki začne spraševati, kdo si, kaj delaš, zakaj snemaš. In velikokrat te neznanci začnejo snemati na mobilni telefon.

V prvi fazi od uvedbe stroge zakonodaje so nekateri mediji svoje novinarje poklicali v domovine. Kako je zdaj? So se vrnili ali vas je manj kot pred začetkom operacije?
RTV Slovenija je edini slovenski medij, akreditiran v Rusiji. Novinarjev iz t.i. neprijateljskih držav je precej manj kot pred začetkom vojaške operacije. Velike medijske hiše so imele pred vojno v svojih moskovskih dopisništvih zaposlenih več novinarjev. Zelo težko je dobiti novo akreditacijo in vizum. Novinar iz neprijateljske države, ki bi želel priti v Rusijo, na novo akreditacijo čaka več mesecev. Kolegico danskega radia, ki je bila akreditirana v Rusiji in je lani po začetku invazije poročala iz Ukrajine, so iz Rusije izgnali in ji za deset let prepovedali vstop v državo. Druga kolegica se v Rusijo ne more vrniti, ker ji ne podaljšajo akreditacije. Pred začetkom vojne smo številni novinarji, ki poročamo iz Rusije, poročali tudi iz Ukrajine . Zdaj to tudi zaradi zakona o namernem širjenju lažnih informacij o delovanju ruske vojske in diskreditiranju ruskih oboroženih sil ni več mogoče. Nihče od novinarjev iz neprijateljskih držav, ki je akreditiran v Rusiji, ne poroča iz Ukrajine.

Kako vi vidite možen scenarij za naprej?
Rusija je napadla suvereno državo in začela vojno. Ruski vojaki, ruski tanki so v Ukrajini, ukrajinskih vojakov v Rusiji ni. Ukrajina je bila napadena in tega ne smemo pozabiti. Mislim, da orožje še ne bo kmalu potihnilo. Za zdaj nič ne kaže, da so se predstavniki Kijeva in Moskve pripravljeni začeti pogovarjati o prekinitvi spopadov. To bo šele prvi korak. Če, ko bo do pogajanj prišlo, pa bodo ta zelo težka.