Erdogan je na skupni novinarski konferenci po pogovorih dejal, da je kanclerka zmeraj ohranjala "razumen pristop, usmerjen k rešitvam", poroča Deutsche Welle. Dodal je, da je tesen dialog z Merkel kljub občasnim nesoglasjem pripomogel k reševanju vprašanj, vključno s pristopnim procesom Turčije k EU-ju in begunsko krizo.

Kanclerki se je zahvalil za njena iskrena prizadevanja za reševanje dvostranskih in regionalnih vprašanj, zlasti sirske krize, ter ji zaželel uspeh po koncu mandata in jo označil za svojo "drago prijateljico", navaja Slovenska tiskovna agencija (STA).

Izrazil je upanje, da bodo dobre delovne odnose vzdrževali tudi s prihodnjo nemško vlado, in novemu kanclerju zaželel obilo uspeha.

Merkel je izrazila pričakovanje, da si bo tudi nova nemška vlada prizadevala za skupne interese in geostrateško sodelovanje, a obenem opozorila na vprašanja glede spoštovanja človekovih pravic in osebnih svoboščin v Turčiji.

Voditelja naj bi se sicer pogovarjala o dvostranskih odnosih, vključno z "izmenjavo mnenj na proces vstopanja Turčije v EU ter o regionalnih in mednarodnih vprašanjih", je turško zunanje ministrstvo še pred srečanjem sporočilo za nemško tiskovno agencijo DPA.

Visoko na seznamu tem bodo po navedbah Deutsche Welle tudi migracije, predvsem gibanje prebežnikov iz Afganistana po prevzemu oblasti talibanov.

Turčija gosti 3,7 milijona Sircev, Afganistancev ne namerava sprejeti

Turčija ima ključno vlogo pri ustavljanju prebežnikov na poti v Evropo. Trenutno gosti okoli 3,7 milijona beguncev iz Sirije in več sto tisoč ljudi iz drugih držav Bližnjega vzhoda.

Angela Merkel je bila ena ključnih figur pri vzpostavljanju migracijskega pakta med EU-jem in Turčijo leta 2016, pri čemer je EU Turčiji namenil šest milijard evrov, da na svojem ozemlju gosti sirske begunce.

Bruselj želi po navedbah Deutsche Welle Ankari plačati še dodatne tri milijarde evrov, da bi poskrbela tudi za afganistanske begunce, vendar je Erdogan večkrat poudaril, da ne morejo sprejeti nobenih beguncev več.

Merkel: "Včasih imamo različne poglede na obtožbe terorizma."

Odnosi med Nemčijo in Turčijo so v 16 letih kanclerskega mandata Angele Merkel precej nihali. Leta 2017 se je med državama zaostrilo zaradi aretacije nemškega državljana in novinarja Deniza Yücela v Turčiji ter zaradi prepovedi shodov Erdoganovih podpornikov v Nemčiji.

Erdogan je prepoved shodov takrat označil za "fašistično akcijo, ki spominja na nacistične čase", Merkel mu je odvrnila, da "trivializira nesprejemljivo trpljenje tistih, ki so jih prizadeli nacistični zločini proti človeštvu".

V torek so sicer v Turčiji nemškega državljana kurdskega rodu obsodili na dve leti zapora zaradi "teroristične propagande". Tako kot v več podobnih primerih je bil obsojen na podlagi objav na družbenih omrežjih, še navaja Deutsche Welle.

"Včasih imamo zelo različne poglede na to, kdaj se vložijo obtožbe terorizma," je po srečanju poudarila kanclerka Merkel. Pregon nemških državljanov in predstavnikov opozicije v Turčiji bo tudi po slovesu kanclerke ostala sporna točka odnosov.