"Kar je naredil njihov voditelj, je izdaja, provokacija," se je turški predsednik jezno odzval na izjave predsednika tretje najmočnejše politične stranke v državi Ljudske demokratične stranke. Erdogan je jasno zagrozil Demirtasu, da bo njega in stranko HDP "naučil lekcije", v imenu turškega ljudstva in zakona.

HDP podprla prošnjo za samoupravni Kurdistan
Vodja levičarske prokurdske stranke Selahattin Demirtas je v nedeljo podprl krovno kurdsko nevladno združenje Kongres demokratične družbe (DTK) z izjavo, v kateri se je zavzel za samoupravno pokrajino in samovlado kurdske večine na jugovzhodu Turčije. V izjavi so prokurdski politiki in organizacije podprli upravičen odpor proti nasilju turških varnostnih sil, pri čemer v večini turškega Kurdistana zadnje mesece vlada pravo vojno stanje, v katerem je umrlo na desetine Kurdov in tudi policistov ter vojakov.

Turška agencija Dogan je v ponedeljek medtem že objavila novico, da je turško državno tožilstvo odprlo preiskavo proti Demirtasu in stranki HDP zaradi rušenja turškega ustavnega reda. Po 14. členu ustave so prepovedane vse dejavnosti, ki "kršijo nedeljivo integriteto države".

Prokurdska strankarska motnja za načrte AKP-ja
HDP je na junijskih parlamentarnih volitvah osvojil kar 80 sedežev v 550-članskem turškem parlamentu, na predčasnih volitvah pa je po ostri Erdoganovi kampanji, pospremljeni z obsežnimi policijsko-vojaškimi akcijami proti Delavski stranki Kurdistana (PKK) in zastraševanju HDP-ja, prejela milijon manj glasov in 59 sedežev. V prejšnjem parlamentarnem sklicu je bilo sicer samo 29 prokurdskih poslancev.

Ravno politični uspeh Demirtasa in HDP-ja je preprečil možnost, da bi se Erdoganova AKP dokopala do ustavne večine v parlamentu. Turški premier Ahmed Davutoglu je tako v ponedeljek že izključil HDP iz pogovorov o ustavnih spremembah. Želja AKP-ja je jasna: republikanski sistem želijo spremeniti in prilagoditi v predsedniškega, da bi Erdogan prejel izvršna pooblastila in bi po pomenu prehitel vlogo predsednika vlade.

Nasilje na kurdskem jugovzhodu Turčije se medtem še stopnjuje, pri čemer turške oblasti uspešno upočasnjujejo novice o nasilju. Uradna Ankara iz dneva v dan poroča o desetinah pobitih "teroristih" in simpatizerjih prepovedanega PKK-ja, medtem ko kurdski viri temu močno oporekajo in trdijo, da je večina žrtev civilnih.

Zločin v Cizireju: ubita dojenčica, babica in dedek
Francoska agencija AFP je tako po lastnih virih potrdila, da je turška vojska v nasilju v mestu Cizire, ki leži ob turško-sirski meji, v petek med granatiranjem storila zločin. Granata je namreč ubila trimesečno dojenčico po imenu Miray, ko pa je njena babica Ramazan Ince skušala njeno truplo prenesti v bolnišnico, so vojaški ostrostrelci ubili še 73-letno Kurdinjo. Po AFP-jevih podatkih je kasneje v bolnišnici zaradi ran, ki so mu jih zadali šrapneli, umrl tudi mož in ded obeh pobitih civilistk. Maščevanje prokurdskih gverilcev je sledilo v soboto, ko so s podstavljeno bombo ubili tri policiste.

Svet medtem večinoma ignorira rastoče nasilje, ki spet prerašča v državljansko vojno. Med 30-letnim bojem PKK-ja proti Turčiji je bilo ubitih že več kot 40 tisoč ljudi, a pred leti so gverilci ravno z Erdoganovo vlado začeli resna pogajanja in razglasili premirje. Medtem PKK pod vodstvom zaprtega Abdullaha Ocalana že več kot desetletje sploh ne zahteva več samostojne države, temveč le samoupravo znotraj Turčije.
Pobiti civilisti za Ankaro samo teroristi
Privid miru je razblinil samomorilski napad v Surucu, obmejnem mestu, sledil je primer Kobane in spor se je spet razvnel. Po trditvah turške vojske so od sredine decembra v najnovejši ofenzivi, uvedena je stroga policijska ura in varnostne sile izvajajo večdnevne popolne zapore mest in vasi, ubitih je prek 200 teroristov PKK-ja. Prokurdski viri medtem poročajo, da je bilo v zadnjega leta v turškem Kurdistanu od vladnih sil ubitih najmanj 150 civilistov.