Po besedah turškega predsednika so dvojni samomorilski napad v turški prestolnici, v katerih je umrlo več kot sto ljudi, skupaj nekako organizirali sicer med seboj zapriseženi smrtni sovražniki. "Skupinsko teroristično dejanje," kot je dejal Erdogan, naj bi tako povezalo džihadistične salafiste iz samooklicanega kalifata s sekularnim in levičarskim PKK-jem, ki se bori za pravice Kurdov, za nameček pa naj bi zraven sodelovala še obveščevalna služba (muhabarat) sirskega režima Bašarja Al Asada.

Smrtonosni napad na kurdsko opozicijo
Izvedbo krvavega napada v središču Turčije naj bi tako omogočilo sodelovanje treh strani, ki se na bojiščih Sirije bojujejo druga proti drugi; cilj napada je bil množični shod za mir, ki so ga pripravile različne levičarske stranke in skupine, glavno podporo pa je prispevala prokurdska Ljudska demokratična stranka (HDP). V dvojnem samomorilskem napadu 10. oktobra sta umrla 102 človeka, več kot 400 pa je bilo ranjenih.

Suruc povod za napade na IS in predvsem PKK
Omenjene levičarske in kurdske politične skupine so bile že tarče samomorilskega napada 20. julija v Surucu, ko je umrlo 33 aktivistov, ki so želeli pomagati pri obnovi razrušenega kurdskega mesta Kobane. Mesto, ki leži na drugi strani meje v Siriji, je jeseni 2014 postalo simbol kurdskega odpora proti Islamski državi, medtem ko je Erdoganova Turčija tedaj zaprla mejo ter kurdskim silam, ki so vojaško in politično del družine PKK-ja, preprečevala oskrbo in okrepitve. Bombni napad na Suruc je Turčija izrabila za napade na Islamsko državo in predvsem na Delavsko stranko Kurdistana, s čimer je propadlo dveletno premirje.

V ozadju obtožb volilni boj za absolutno zmago
Erdogan je nesmiselne obtožbe o skupnem sodelovanju treh sovražnih sil podal med govorom na generalni skupščini sindikata, ki je blizu vladajoče stranke AKP. V Turčiji sicer poteka sklepni del volilne kampanje za predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 1. novembra. Na junijskih volitvah je Erdoganova stranka Pravičnost in razvoj po 12 letih ostala brez absolutne večine v parlamentu, ker se je čez visok 10-odstotni prag prebila HDP, prokurdska stranka je osvojila kar 13 odstotkov in 80 poslanskih sedežev v 550-članskem parlamentu.

Po anketah se obeta "status quo"
Po ostri volilni kampanji, ki na kurdskem jugovzhodu Turčije poteka v pravem policijsko-vojnem stanju, se razmerje moči sodeč po anketah ni spremenilo. AKP-ju premierja Ahmeta Davutogluja se znova obeta dobrih 40 odstotkov, a premalo za parlamentarno večino. Republikanska CHP naj bi zadržala svojih 25 odstotkov, medtem ko se nacionalističnemu MHP-ju napoveduje kakšen odstotek manj. Prokurdska HDP Selahattina Demirtasa naj bi obdržala oz. celo pridobila kakšen odstotek.