Turška vlada je uradno sporočila, da gre za teroristični napad, za zdaj pa ni odgovornosti zanj prevzel še nihče. Turške oblasti po prvih izsledkih domnevajo, da sta eksploziji verjetno sprožila samomorilska napadalca. V eksplozijah namreč ni bilo uničeno nobeno vozilo.

V napadu je bilo ranjenih 245 ljudi.

Premier Ahmet Davutoglu, ki je že sklical nujen sestanek s turškim varnostnim vrhom, je napovedal, da bo za tri dni prekinil volilno kampanjo. V državi je razglasil tridnevno žalovanje.

Po njegovih besedah so glavni osumljenci za napad Islamska država, pripadniki prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK) in levičarski skrajneži. Gre za napad na turško enotnost, demokracijo in stabilnost, je še dejal Davutoglu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napad, ki je državo pretresel le nekaj tednov pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, označil kot teroristično in ostudno dejanje.

Eksploziji sta odjeknili na izhodih z glavne železniške postaje v središču mesta, kjer so se zbirali podporniki opozicijske prokurdske Ljudske demokratične stranke (HDP). Na prizorišču shoda z naslovom Delo, mir, demokracija je bilo na tisoče ljudi. Dogodek so organizirali sindikati in več nevladnih organizacij v protest proti spopadu med državo in PKK-jem na jugovzhodu Turčije, na shod pa je pozival tudi HDP.

Policija streljala v zrak
Kmalu po napadu, ko so prizorišče preplavili policisti in reševalci, so nekateri ogorčeni privrženci opozicije vzklikali in policiste označevali z "morilci". Turška policija naj bi proti množici uporabila solzivec, proteste po eksplozijah pa je skušala razgnati s streli v zrak. Na videoposnetkih s prizorišča je viden tudi najmanj en policijski vodni top. Iz HDP-ja so sporočili, da je policija napadla ljudi, ki so s kraja dogodka odnašali ranjene.

Pozneje se je v Carigradu zbralo nekaj sto protestnikov, ki so vzklikali gesla proti vladi in vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj (AKP), ki so jima pripisali krivdo za napad v Ankari.

Videoposnetek dogajanja tik po eksplozijah. Vir: Reuters

Kdo napada HDP?
Tokratni shod s podporo HDP-ja ni prvi, kjer se je zgodil bombni napad. Junija, pred takratnimi parlamentarnimi volitvami v Turčiji, so v pretežno kurdskem mestu Diyarbakir na jugovzhodu države v bombnem napadu (tudi takrat sta odjeknili dve eksploziji) umrli štirje ljudje, več kot 100 pa jih je bilo ranjenih. V Turčiji bodo volitve 1. novembra. Na zadnjih je stranka HDP dosegla zgodovinski uspeh in presegla 10-odstotni prag.

Sopredsednik HDP-ja Selahattin Demirtaş je v Carigradu dejal, da je napad zelo podoben napadom v Diyarbakirju in Suruçu. Na družbenem omrežju Twitter pa je zapisal, da so soočeni z "agendo serijskega ubijanja".

Državo pretresa nasilje, ki se je intenziviralo po julijskem napadu na prokurdske aktiviste v turškem mestu Suruç ob meji s Sirijo, ki naj bi ga izvedla t. i. Islamska država. V tem napadu je umrlo 33 ljudi. Kurdi v Turčiji obtožujejo turško vlado in predsednika Erdogana, da sodelujejo oziroma so sodelovali z Islamsko državo v napadih na Kurde tako v Siriji kot v Turčiji.

Kot sicer poroča kurdski portal ANF News, ki je blizu PKK-ju, izvajajo turške oblasti pred volitvami veliko aretacij kurdskih civilistov in politikov.

PKK enostransko v prekinitev ognja
PKK je po napadu uresničil svoje napovedi, da bo enostransko razglasil prekinitev ognja. Borci PKK-ja se lahko tako odzovejo le, če bodo sami napadeni. Eden višjih pripadnikov PKK-ja Bese Hozat je ta teden po poročanju Reutersa napovedal, da bo "osvobodilno gibanje" sprejelo zgodovinsko potezo in tako pripomoglo k boljšemu volilnemu izidu HDP-ja na prihajajočih volitvah. To se je razumelo kot napoved premirja, kar se je zdaj zgodilo.