Po prvih izsledkih preiskave vse kaže, da je napad izvedla skrajna sunitska skupina, ki so ji pripisali tudi odgovornost za julijski samomorilski napad v mestu Suruc na jugu Turčije v bližini meje s Sirijo. Preiskovalci so zato po navedbah neimenovanih turških varnostnih virov osredotočeni na Islamsko državo. Odgovornosti za napad ni prevzel nihče.

Sobotni napad v turški prestolnici je po podatkih oblasti zahteval najmanj 95 smrtnih žrtev in 246 ranjenih, medtem ko v prokurdski Ljudski demokratični stranki HDP navajajo, da je bilo ubitih celo 128 ljudi in 500 ranjenih.

V nedeljo je v Ankari več tisoč ljudi demonstriralo in državo obtoževalo, da je odgovorna za napad. Udeleženci shoda, ki so se zbrali na trgu Sihhiye, so vlado obtožili odgovornosti za napad. Ljudje so se zbrali na poziv sindikatov, nevladnih organizacij in političnih strank blizu levici in kurdski manjšini, vzklikali pa so gesla proti vladi in konservativnemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Slišati je bilo vzklike, kot so "Erdogan morilec", "Vlada, odstopi" in "Država bo plačala".

Iz HDP-ja, katerega številni pripadniki so umrli v sobotnem napadu, so sporočili, da je policija na demonstracijah razgnala delegacijo poslancev in sindikatov, ki so želeli na prizorišče napada položiti cvetje. Demonstracije so potekale ob zelo poostrenih varnostnih ukrepih policije, pa tudi sindikati so v strahu pred novimi napadi okrepili nadzor nad protestniki.

Več sindikatov je napovedalo dvodnevno stavko. Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, so se zanjo odločili "v protest proti fašističnemu pokolu in v spomin na svoje umrle prijatelje".

Turški premier Ahmet Davutoglu je sporočil, da sta bili eksploziji pred železniško postajo v glavnem mestu najhujši teroristični napad v zgodovini sodobne Turčije, napad pa sta izvedla samomorilska napadalca.

Davutoglu je naštel štiri organizacije, ki so po njegovih besedah sposobne izvesti tak napad. "Očitno je, katere organizacije imajo takšne sposobnosti," je dejal in naštel Islamsko državo, Delavsko stranko Kurdistana (PKK) in Revolucionarno ljudsko osvobodilno stranko (DHKP-C) ter Marksistično-leninistično komunistično stranko (MKLP).

Tarča napada naj bi bili udeleženci protivladnega shoda za mir, ki so ga organizirali sindikati, nevladne organizacije in prokurdska leva opozicija na čelu s stranko HDP. Iz HDP-ja so pozneje sporočili, da imajo sebe oziroma svoje člane za glavno tarčo, odgovornost za napad pa so pripisali vladi. V HDP-ju pravijo, da ima vlada povezave z džihadisti Islamske države.

Volitve bodo
V prokurdski stranki so že večkrat obtožili vlado, da sodeluje v napadih na kurdske aktiviste, kar vlada vztrajno zanika. Stranka HDP je odpovedala vse predvolilne shode. V Turčiji bodo imeli namreč 1. novembra predčasne volitve in oblasti zagotavljajo, da jih bodo izpeljale kljub varnostnim pomislekom.

Na junijskih je HDP dosegel zgodovinski uspeh in presegel 10-odstotni parlamentarni prag. Tudi v vladajoči stranki AKP so za tri dni prekinili predvolilne dejavnosti.

Davutoglu je dejal, da bi se po napadu posvetoval z dvema strankama, glavno opozicijsko Republikansko ljudsko stranko (CHP) in Stranko nacionalističnega gibanja (MHP), izključil pa je stike z Ljudsko demokratično stranko (HDP), saj je njen voditelj Selahattin Demirtas za napad obtožil vlado.

Policija ovirala reševalna vozila?
Po napadu v Ankari so kraj dogodka preplavili policisti in reševalci, ogorčena množica pa je začela vzklikati in policiste označevati z "morilci". Policija je uporabila solzivec in strele v zrak, da je razgnala jezno množico, na prizorišču je bil tudi vodni top. BBC poroča, da je eden izmed udeležencev shoda dejal, da je policija uporabila solzivec "takoj po eksplozijah" in da "ni omogočila prihoda reševalnih vozil".

Kot poroča Hurriyet Daily News, je notranji minister Selami Altinok glede prihoda reševalnih služb sicer priznal, da je "morda bilo nekaj motenj zaradi obsega napada in panike, kar je morda povzročilo porast smrtnih žrtev", a je zavrnil odgovornost in dejal, da ne razmišlja o odstopu.

Pozneje se je v Carigradu zbralo okoli 2.000 protestnikov, ki so obsodili pokol, tudi oni pa so odgovornost zanj pripisali Erdoganu, ki so ga označili kot "lopova in morilca". PKK so pozivali, naj se odzove in maščuje ubite.

Omejitev poročanje o dogodku
Vlada je sporočila, da je uvedla začasno prepoved poročanja o eksplozijah. Prepoved se po besedah tiskovnega predstavnika vlade nanaša na trenutek eksplozij, krvave slike ali "slike, ki povzročajo občutek panike". Medije je vlada pri tem opozorila, da bodo deležni popolne prepovedi, če ne bodo upoštevali vladnih omejitev pri poročanju. V soboto so v Turčiji zaznavali težave pri delovanju družbenega omrežja Twitter. Turške oblasti sicer pogosto uvajajo omejitve za družbena omrežja.

V Turčiji se je varnostni položaj močno poslabšal julija, ko so oblasti sprožile t. i. "usklajeno vojno proti teroristom", v okviru katere napadajo predvsem položaje borcev v Turčiji prepovedanega PKK-ja, tako v Turčiji kot na severu Iraka, pa tudi položaje Islamske države na severu Sirije.

Turčija kljub razglasitvi premirja napadla PKK
V soboto je PKK enostransko razglasil premirje, kar so napovedali že pred napadom. PKK se bo tako vzdržal vseh dejanj, ki bi lahko škodovala poštenim in pravičnim volitvam in jih motila, so sporočili.

Ne glede na razglasitev ustavitve napadov v Turčiji pa turška vojska napada PKK. Al Džazira tako poroča, da je turška vojska sporočila, da je izvedla zračne napade na položaje PKK-ja na jugovzhodu Turčije in na severu Iraka. V soboto je bilo na jugovzhodu Turčije ubitih 14 borcev PKK-ja, je sporočila turška vojska.

PKK je bil ustanovljen leta 1978, leta 1984 pa je začel z oboroženim bojem za dosego neodvisne kurdske države na ozemlju jugovzhodne Turčije, pozneje pa za politično in kulturno avtonomijo.

V spopadih med PKK-jem in turško državo je v zadnjih 30 letih umrlo več kot 40.000 ljudi. Vodja PKK-ja Abdulah Ocalan je sicer zaprt od leta 1999. Za Turčijo, EU in ZDA je Delavska stranka Kurdistana "teroristična organizacija".