AKP turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki si želi več pooblastil - med drugim predsedniški sistem -, so v državi izbruhnili protesti.

Ti so se razplamteli v večinsko kurdskem mestu Dijarbakir na jugovzhodu države. Kot poroča Reuters, so nekateri protestniki v policiste metali kamenje in zapirali ceste, policija pa jih je poskušala razgnati s solzivcem.

Kritiki opozarjajo, da je zmaga stranke turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana posledica sejanja strahu. "Erdogan je namreč volivce pozival, naj se odločijo med stabilnostjo, ki jo ponuja sam, skupaj z vladajočo stranko, in nestabilno koalicijo," je za Radio Slovenija poročala RTV-jeva dopisnica Karmen Švegl.

"Volilni izid je položaj predsednika Erdogana okrepil, a mu ne zagotavlja dvotretjinske večine, potrebne za spremembo ustave in za vzpostavitev predsedniškega sistema. A tega načrta zdaj Erdogan za zdaj zagotovo ne bo opustil, pa čeprav nekateri kritiki dvomijo, da so volitve sploh bile pravične in svobodne. Znano je, da je oblast kritične medije v času predvolilne kampanje utišala, da so opozicijske stranke bile pod hudim pritiskom. A kot menijo opazovalci, na samih volitvah večjih nepravilnosti ni bilo," je nadaljevala Karmen Švegl.

"Turki glasovali za enotnost in celovitost"
Erdogan med drugim volilni izid nedeljskih predčasnih volitev vidi kot sporočilo prepovedani Delavski stranki Kurdistana (PKK), da "prelivanje krvi in zatiranje ne moreta soobstajati z demokracijo". Turška država je s PKK-jem, ki si prizadeva za večjo avtonomijo Kurdov znotraj Turčije, v vojni že več desetletij.

"Turki so na parlamentarnih volitvah glasovali za enotnost in celovitost," je nadaljeval turški predsednik, potem ko je njegova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) na volitvah presenetljivo znova dobila absolutno večino v parlamentu.

Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah je AKP znova osvojil absolutno večino, ki jo je izgubil na volitvah junija. Po skoraj vseh preštetih glasovnicah je stranka prejela 49,4 odstotka glasov in bo imela 317 poslancev v 550-članskem parlamentu. Izid je presenetljiv, saj so zadnje ankete napovedovale, da bo AKP podprlo od 40 do 43 odstotkov volivcev - za samostojno vladanje sicer potrebuje absolutno večino oziroma 276 sedežev.

Glavno opozicijsko stranko Republikansko ljudsko stranko (CHP) je podprlo 25,4 odstotka volivcev, kar je podobno kot junija, tako da bo v novem parlamentu imela 134 sedežev. Nacionalistična stranka MHP je prejela nekaj manj kot 12 odstotkov glasov in 59 poslanskih sedežev.

Volilni prag (komaj) prestopil prokurdski HDP
Presenečenje je tudi, da je 10-odstotni parlamentarni prag kurdska Stranka ljudske demokracije (HDP) komaj prestopila. Dobila je 10,7 odstotka glasov in 40 sedežev v parlamentu. Stranka se je odrezala slabše kot junija, ko jo je podprlo 13 odstotkov volivcev.

"Te volitve niso bile poštene, nismo mogli voditi kampanje, ker smo morali ščititi naše ljudi pred pokolom," je dejal vodja HDP-ja Selahattin Demirtas. HDP je namreč zaradi nasilja odpovedal večino svojih predvolilnih dejavnosti, vključno z velikimi predvolilnimi zborovanji. Nazadnje je bil tarča večjega napada 10. oktobra, ko je Ankaro pretresel dvojni samomorilski napad, v katerem je bilo ubitih 100 ljudi, tarča napada pa je bilo prav prokurdsko zborovanje. Med žrtvami je bilo veliko podpornikov HDP-ja.

Kljub slabšemu izidu je Demirtas tega označil za uspeh. "To je zmaga. Izgubili smo milijon glasov, a uspešno smo se upirali politiki pokolov in fašizma," je poudaril. V odzivu na izide volitev je Demirtas še napovedal, da si bo stranka še naprej prizadevala za mirovni proces med oblastmi in kurdskimi uporniki. "Ne bomo odstopili od stališča, da potrebujemo novo ustavo in mirovni proces," je dan po volitvah poudaril Demirtas.

Opazovalci: Kampanjo zaznamovali napadi
Mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Sveta Evrope so opozorili, da je potek volitev, ki so sicer minile mirno, zaznamovalo nasilje v času kampanje. Na ozračje je močno vplival napad v Ankari, zadnja dva tedna kampanje pa se je zvrstilo več napadov na člane in aktiviste strank, večinoma iz vrst prokurdskega HDP-ja. "Kampanjo za te volitve sta žal zaznamovala nepravičnost in v skrb vzbujajočem okviru tudi strah," je poudaril vodja opazovalcev Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Andreas Gross.

Opazovalce skrbijo tudi omejitve za medije. Kot so zapisali, so preiskave novinarjev in medijev zaradi domnevne podpore terorizma ali žalitve predsednika, onemogočanje spletnih strani in ukinitev več televizijskih postaj ponudnikov digitalnih storitev zmanjšali dostop volivcev do različnih informacij in stališč. Opazovalci so tudi ugotovili, da so tri od petih televizijskih postaj, ki so jih nadzorovali, v svojem poročanju očitno favorizirale vladajoči AKP.

Že dan po zmagi prihajajo poročila o novem posredovanju policije proti mediju, kritičnem do vlade. Revija Nokta Kot je na svoji spletni strani poročala, da sta bila aretirana dva njena urednika, aktualno izdajo pa je policija zasegla, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zadnja izdaja Nokte na naslovnici namreč prikazuje predsednika Erdogana s pripisom "ponedeljek, 2. novembra, začetek turške državljanske vojne".

Nokta je bila sicer tarča policijske racije že septembra. Takrat je izšla z naslovnico, na kateri je bila fotomontaža Erdogana, kako se smeje in dela selfi pred krsto ubitega turškega vojaka. Nokta naj bi imela tedensko naklado 10.000 izvodov.

Opazovalci so sicer kritični tudi do sistema za določanje števila sedežev, ki ni v skladu z načelom enakosti glasov. Tako je vladajoči AKP osvojil 316 sedežev od 550, prejel pa je nekaj manj kot 50 odstotkov glasov.

AKP-ja veseli sirski uporniki in Hamas
Zmago AKP-ja je medtem pozdravilo več skupin sirskih upornikov, ki uživajo podporo Turčije, palestinsko gibanje Hamas pa je zmago te stranke označilo za "turško demokratično poroko" in izrazilo upanje, da bo Turčija pomagala pri "osvoboditvi palestinskih ozemelj in Jeruzalema".

EU je sporočil, da se veseli sodelovanja z novo turško vlado, potem ko so Turki na nedeljskih volitvah pokazali "močno zavezanost demokraciji". "Nedeljske splošne volitve z visoko volilno udeležbo so potrdile zavezanost turškega naroda demokratičnim procesom," sta v sporočilu za javnost zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini in evropski komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn.

Trgi imajo radi AKP
Zmaga AKP-ja se je že poznala na trgih. Na borzi v Carigradu se je osrednji indeks BIST kmalu po odprtju borze zvišal za 5,4 odstotka. Okrepila se je tudi turška lira, ki je blizu najvišji vrednosti v zadnjih sedmih letih, potem ko je njena vrednost padla za skoraj 25 odstotkov zaradi gospodarskih in političnih težav Turčije.