Turški predsednik Tayyip Recep Erdogan je po referendumskih reformah, ki mu dajejo nova pooblastila, izvedel novo čistko javnih uslužbencev v državi. Skupine za človekove pravice in zahodne zaveznice opozarjajo, da je Turčija po uvedbi ustavnih sprememb nevarno blizu diktaturi.

Zadnja čistka je prizadela zaporniške paznike, duhovnike, akademike, zaposlene na direktoratu za religijske zadeve in 1.200 pripadnikov vojske, od tega 600 častnikov.

Glede na odlok so skoraj 4.000 javnih uslužbencev odpustili, saj naj bi bili povezani s terorističnimi organizacijami in skupinami, ki predstavljajo grožnjo državni varnosti.

Val odpuščanja tudi med policisti
Prejšnji teden v sredo je Erdogan suspendiral 9.000 policistov, še dodatnih 1.000 pa je bilo aretiranih zaradi domnevnih povezav s klerikom Fethullahom Gülenom, ki ga oblasti obtožujejo krivde za vojaški upor lanskega julija.

Skupno je bilo po neuspelem vojaškem udaru, v katerem je umrlo 240 ljudi, odpuščenih ali suspendiranih 120.000 ljudi, več kot 40.000 pa aretiranih.

Kršenje svobode govora in tiska
Ankaro Zahod po državnem udaru obtožuje kršenja svobode govora in tiska. Lani so turške oblasti namreč zaprle 81 novinarjev, kar je po podatkih newyorškega Odbora za zaščito novinarjev največ med vsemi državami.

Oblasti so medtem ukinile televizijske programe z resničnostnimi šovi, ki služijo spoznavanju ljudi, in prepovedale oglaševanje spletnih strani za zmenke. Namestnik premierja Numan Kurtulmus je ob tem dejal, da niso složni s turško vero in kulturo.

"Ne zanima nas, kaj porečejo George, Hans ali Helga. Nas zanima, kaj bodo rekli Hatice, Ayse, Fatma, Ahmet, Mehmet, Huseyin, Hasan, kaj poreče Bog," se je na očitke iz Zahoda v govoru pred predsedniško palačo 17. aprila odzval predsednik Erdogan.