pooblastila, pa je ameriški predsednik Donald Trump Erdoganu čestital za zmago.

ZDA si od Turčije obetajo predvsem zavezništvo v Siriji.

Ameriški predsednik se je v telefonskem klicu turškemu kolegu tudi zahvalil, ker je Ankara podprla ameriški raketni napad na vojaško oporišče sirskih vladnih sil 7. aprila. Bela hiša je v izjavi za javnost sporočila, da sta se voditelja "strinjala, da je nujno potrebno, da sirski predsednik Bašar Al Asad za svoja dejanja odgovarja". Predsednika sta se pogovarjala tudi o boju proti skrajni Islamski državi.

Odnosi med Washingtonom in Ankaro so bili v zadnjem času napeti zaradi vrste ključnih vprašanj. Tisto, kar Turčijo najbolj moti, je ameriška podpora kurdskim borcem, ki se v Siriji borijo proti IS-ju. Podporo Kurdom je izrekla že Obamova administracija, medtem ko so kurdske Ljudske zaščitne enote (YPG) za Turčijo teroristična skupina, povezana s kurdskimi separatisti.

ZDA in Turčija so v sporu tudi zaradi v ZDA živečega turškega klerika Fethullaha Gülena. Turčija ga obtožuje, da je stal za spodletelim pučem, in poziva ZDA, da ga izročijo. Uradno Washington vztraja, da je to pravosodna, ne pa politična odločitev.

Erdogan kritike zavrača
Za spremembe ustave je glasovalo 51,4 odstotka turških volivcev, mednarodni opazovalci iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope pa so v preliminarnem poročilu zapisali, da nedeljski referendum ni izpolnil standardov Sveta Evrope.

Kot so dodali, je bil zakonski okvir neprimeren za demokratičen proces, nasprotni strani pa nista imeli enakih možnosti. Zaskrbljeni so tudi evropski voditelji, ki Turčijo opozarjajo na vladavino prava in izpostavljajo, da taka Turčija mesta v Evropski uniji nima.

Erdogan vse očitke zavrača, kritikom pa odgovarja: "Vedite, kje vam je mesto!" Kot pravijo v Ankari, je ekipa OVSE-ja v Turčijo že prispela s predsodki.

Čeprav se je opozicija na izid referenduma pritožila, češ da so se pojavile hude nepravilnosti pri glasovnicah, je turška volilna komisija izide volitev označila za veljavne. Opozicija, ki ji kritiki očitajo preslabo organiziranost, je sporočila, da izidov ne misli izpodbijati na ulici, ampak v sodni dvorani - a tudi tam si ne more obetati uspeha, saj Erdogan bolj ali manj nadzira tudi sodstvo.

Kot poroča RTV-jeva dopisnica Karmen Švegl, je v Carigradu proti domnevnim nepravilnostim v ponedeljek zvečer protestiralo okoli 3.000 ljudi, Erdogan pa kljub zmagi turškega naroda ne nagovarja nič kaj spravljivo.

Podaljšanje izredni razmer
Medtem je turški parlament potrdil podaljšanje izrednih razmer še za tri mesece. Po novem bodo veljale do 19. julija. Oblasti so jih uvedle lani po julijskem spodletelem poskusu državnega udara. V ponedeljek je odločitev o podaljšanju sprejela vlada, potrditev v parlamentu pa je bila zgolj formalnost. Vlada je ukrep potrdila na predlog sveta za nacionalno varnost, ki mu predseduje Erdogan.

Kot je zagotovil namestnik premierja Numan Kurtulmus, odločitve niso sprejeli zato, da bi imela vlada proste roke pri vladanju, temveč zaradi boja proti terorističnim skupinam. V okviru izrednih razmer so v državi prijeli več kot 47.000 ljudi zaradi suma povezav s poskusom državnega udara, več deset tisoč pa so jih v javnem sektorju odpustili.

Kot poroča Šveglova: "Čistk tako še zdaleč ni konec, morda bodo samo še intenzivnejše." Erdogan je poleg tega kritike iz Evrope označil za "križarje" in se zavzel za ponovno uvedbo smrtne kazni, kar bi odnose z EU-jem zagotovo samo še zaostrilo.