"Protest so organizirali skrajni elementi. Ne bomo popuščali tistim, ki hodijo z ramo ob rami s terorizmom," je dejal Erdogan na novinarski konferenci pred potjo v tujino in dodal, da protesti nimajo nobene podpore v javnosti.

Čeprav se sooča z najhujšimi protivladnimi protesti, odkar je pred desetletjem prevzel oblast v državi, Erdogan vztraja, da dogajanja ni mogoče primerjati s "pomladjo" - ljudskimi vstajami, kakršne so leta 2011 pretresle več avtoritarnih arabskih držav in dobile skupno ime arabska pomlad. Kot je opozoril, je bil on demokratično izvoljen, medtem ko v omenjenih arabskih državah ni bilo sledu večstrankarskega sistema.

Ponovil je tudi, da bo vlada ostala trdna in ne bo popuščala. "To bomo premagali," je zatrdil premier. V pogovoru za televizijo Haberturk v nedeljo pa je Erdogan tudi ostro napadel Twitter, ki ga množično uporabljajo protestniki. Označil ga je kot "najhujšo grožnjo družbam", "povzročitelja težav" in "nadlogo" ter polnega "najhujših laži".

Policija je v ponedeljek zvečer znova uporabila solzivec proti protestnikom, ki so se zbrali nedaleč od urada predsednika vlade. V središču Ankare se je kakih tisoč protivladnih protestnikov zbralo že dopoldne, policija pa je proti njim uporabila solzivec in vodni top.

Prva smrtna žrtev
V noči z nedelje na ponedeljek so se protestniki v Carigradu spopadli s policijo in zažgali prostore vladajoče stranke, policija pa je odgovorila s solzivcem in z vodnim topom.

V zgodnjih ponedeljkovih urah se je v Carigradu razvnelo najhujše nasilje v zadnjih dneh. Najbolj vroče je bilo v predelu Bešiktaš, ki leži ob Bosporski ožini. Protestniki so iz kamnov, prometnih tabel in avtobusnih postajališč postavili zapore ter popisali mnoge stene. Policisti so zaprli dostop do pisarne premierja Erdogana v mestu, policisti pa so protestnike umirili šele z vodnim topom.

Mošeje, trgovine in univerza v soseski Bešiktaš so se spremenili v pomožne bolnišnice, kamor so vozili ranjene. Pred stadionom istoimenskega kluba se je sicer zbralo nekaj tisoč protestnikov, med katerimi je bilo največ mladih in pripadnikov srednjega razreda.

Potrjena je bila prva smrtna žrtve protestov. 20-letnik je umrl, ko je v množico protestnikov zapeljal taksi.

Združenje turških zdravnikov je sporočilo, da je bilo samo v nasilju v Carigradu od petka ranjenih okoli 1.500, v Ankari in Izmirju pa še okoli 800 protestnikov. Skupaj je bilo tako ranjenih več kot 2.300 protestnikov.

Vlada je zadnje uradne podatke o ranjenih objavila v nedeljo - bilo naj bi jih 58 med civilisti in 115 na strani varnostnih sil.

V mestu Izmir so protivladni protestniki metali bombe na prostore Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) premierja Erdogana, tako da je del zgradbe uničen. V prestolnici Ankara pa so varnostne sile vdrle v neko nakupovalno središče, v katerem so se skrivali nekateri protestniki, in jih nekaj priprle.

Večanje vpliva vere, omejitve svoboščin
Najhujši nemiri v Turčiji v zadnjih letih so se začeli iz okoljskih razlogov, saj je peščica Carigrajčanov protestirala proti uničenju parka Gezi v bližini velikega trga Taksim, saj želijo oblasti na tem mestu obnoviti vojašnico in verjetno v njej postaviti nakupovalno središče.

Meščani opozarjajo, da je v najhitreje rastočem evropskem mestu le 1,5 odstotka površine namenjene zelenim predelom. A spontan protest in predvsem odločen odgovor policije nanj je bil povod za izbruh širših nemirov zaradi vse večje islamizacije in radikalizacije turške družbe pod vodstvom Erdogana.

Protestniki namreč opozarjajo, da želi vlada uvesti konservativne islamske vrednote v uradno sekularni državi, s tem pa bi posegla tudi v osebne pravice državljanov. Prejšnji teden je na primer vlada sprejela zakon, ki je omejil prodajo in oglaševanje alkoholnih pijač. Državo sta razburila tudi dva primera bogoskrunstva, ko sta bila poznani pianist in pisatelj obsojena na zaporne kazni zaradi svojih objav na Twitterju.

Erdogan si prizadeva tudi za omejitev dostopnosti splava za ženske, saj si želi spodbuditi večje družine, preklical pa je tudi omejitve glede javnega izražanja vere, kot je na primer nošenje islamskega naglavnega šala.

Kritiki opozarjajo tudi na kratenje medijske svobode, saj ima Turčija med vsemi državami na svetu v svojih zaporih zaprtih največ novinarjev.

Erdogan trdi, da so protestniki nedemokratični in da nemire neti opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP).

"Erdogan je postal domišljav in predrzen"
AKP je na oblasti že več kot desetletje, vsake volitve pa je prejela več glasov. Erdogan želi v svojem zadnjem mandatu spremeniti zunanjo politiko, narediti popravke ustave in poseči tudi v videz starodavnega Carigrada. Veliki gradbeni projekti namreč segajo vse do gradnje največjega letališča na svetu, še tretjega ogromnega mostu čez Bospor in prekopa, ki bi polovico mesta spremenil v otok. A vse več ljudi ga obtožuje avtoritarnega vodenja, cenzure medijev, vpletanja članov stranke v državna podjetja ter povečevanja moči in vpliva vere v političnem dogajanju.

"Če bi premier lahko odločal o tem, bi morala nositi naglavno ruto," je dejala študentka in protestnica Tugba Bitiktas in dodala: "Vse, kar vlado zanima, je, kako bi se okoristila z državo. Vsi, ki mislijo drugače, so porinjeni na rob." Protestniki so del različnih skupin, od okoljevarstvenikov do nacionalistov in skrajnih levičarjev. "Zdaj, ko si je Erdogan nabral toliko moči, je postal zatiralec. Izkorišča naša verska čustva za zaslužek. Postal je domišljav in predrzen, to pa je greh," pa je dodal protestnik, ki ni želel razkriti imena.

Takšnih nemirov 59-letni Erdogan, nekdanji župan Carigrad, še ni doživel. Erdogan je sicer pomemben ameriški partner v prizadevanjih za končanje vojne v Siriji, priznavajo mu tudi uspeh mirovne pobude za končanje 28 let trajajoče vojne s kurdskimi uporniki. A leta 2015, ko se mu izteče mandat, si menda želi postati še predsednik države. Prav zato si prizadeva za spremembo ustave, s katero bi do zdaj pretežno ceremonialni vlogi predsednika dodali več pristojnosti v izvršni oblasti.

Oglasila se je tudi Bela hiša, ki je vse strani pozvala k umiritvi razmer in poudarila, da so miroljubne demonstracije "del demokratičnega izražanja mnenja". Predtem je Washington kritiziral turške varnostne sile zaradi pretiranega odziva na protestniško akcijo.