Na Trgu bana Josipa Jelačića je potekal protest pod geslom "Spremenite smer", ki ga je organiziralo pet največjih hrvaških sindikatov, ki imajo 400.000 članov. Nagovore sindikalnih vodij so prekinjali glasni žvižgi zbranih na vsako omembo imena hrvaškega premierja Zorana Milanovića. Pozvali so k enotnosti sindikatov in državljanov, vlado pa so obtožili, da je s svojo ekonomsko politiko izdala vse delavce in državljane, vključno s člani SDP-ja. Predsednik Matice hrvaških sindikatov Vilim Ribić je poudaril, da vlada ni izdala zgolj tistih, ki so financirali njeno predvolilno kampanjo, temveč tudi bankirje in lastnike vplivnih zasebnih medijev.

"Ne bomo več spremljali vlade na njeni poti proti prepadu," je dejal predsednik Neodvisnih hrvaških sindikatov Krešimir Sever. Poudaril je, da Hrvaška "nima perspektive, če je narod ne bo vzel v svoje roke". Vladi so sporočili, naj spremeni svojo ekonomsko politiko v prid delavcem in vsem državljanom ter naj ustvarja nova delovna mesta, ker bodo v nasprotnem po vstopu države v Evropsko unijo 1. julija na še množičnejših protestih zahtevali predčasne volitve.

Proteste sindikatov so podprli tudi katoliška cerkev na Hrvaškem, združenja veteranov ter številne nevladne organizacije in opozicijske stranke, kot sta HDZ in laburisti, vendar njihovih članov ni bilo med govorci. Poleg številnih sindikalnih zastav in transparentov so vihrale tudi anarhistične zastave.

V Grčiji življenje znova obstalo
V Grčiji pa vnovič poteka 24-urna splošna stavka proti vladnim varčevalnim ukrepom. Zaradi stavke je močno moten javni promet po vsej državi. Trajekti so ostali v pristaniščih, obstal je tudi železniški promet, bolnišnice pa nudijo le najnujnejšo zdravstveno oskrbo.

Največja sindikata javnega in zasebnega sektorja GSEE in ADEDY sta v središču Aten organizirala zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 5.000 ljudi. Protest ob prazniku dela, ki je minil bolj ali manj mirno, je bil uperjen proti načrtom vlade, da do konca prihodnjega leta odpusti 15.000 javnih uslužbencev ter dodatno zniža plače in pokojnine.

V Grčiji bodo sicer letos praznik dela praznovali 7. maja, ko bo dela prost dan, hkrati s pravoslavno veliko nočjo.

Carigrad: Spopad protestnikov s policijo
Vroče pa je bilo tudi v največjem turškem mestu Carigrad. Tam so se protestniki, ki so se kljub prepovedi namenili na trg Taksim, kjer so želeli demonstrirati ob današnjem prazniku, spopadli s policijo. Ta je uporabila vodni top in solzivec.

Oblasti so proteste na znamenitem trgu Taksim prepovedale, da bi se izognile morebitnim težavam zaradi obnovitvenih del, ki tam potekajo od novembra. Taksim ima sicer velik simbolni pomen, zato se je kljub prepovedi proti trgu odpravila večja množica protestnikov in se spopadla s policisti, ki so ji preprečili dostop.

Protestniki so v policiste metali kamenje in vzklikali: "Smrt fašizmu! Naj živi 1. maj!" Proteste so sicer sklicale stranke turške levice in sindikati. Medtem so 1. maj na dveh drugih koncih Carigrada zaznamovali s praznovanji brez incidentov. Maja 2010 se je na prvih demonstracijah, ki so jih oblasti uradno dovolile na Taksimu, zbralo okoli 200.000 ljudi. Pred tem so bila zborovanja tam prepovedana vse od leta 1977, ko je bilo v spopadih ubitih 36 ljudi.

Prvi maj = protestni dan
Protesti na dan dela so potekali tudi v Bangladešu, Singapurju, Tajvanu, Iraku, Romuniji, Franciji, Španiji, Libanonu in številnih drugih državah. Iz Indonezije pa poročajo o nenavadnem, a učinkovitem načinu pomiritve protestnikov, ki so se zbrali na prvomajskih protestih v mestu Surabaya. Skupina 80 policistk je namreč več tisoč protestnikov navdušila s svojo izvedbo znamenitega plesa na skladbo Gangnam Style južnokorejskega zvezdnika Psyja. Okoli 5.000 jih je celo plesalo skupaj z njimi.

Veselo vzdušje na protestih je bilo sicer v nasprotju z demonstracijami drugod po državi. V Džakarti je boljše pogoje za delo in višje plače zahtevalo 55.000 ljudi.