Odpuščanje je del novega svežnja strogih varčevalnih ukrepov in je bilo pogoj za sprostitev 8,8 milijarde evrov posojila. Države z evrom bodo tako Atenam danes izplačale nov obrok pomoči, vreden 2,8 milijarde evrov.

Zakonodajni sveženj predvideva prestrukturiranje javnega sektorja skladno s smernicami t. i. trojke - Evropske centralne banke (ECB), Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske komisije. Grške oblasti so s trojko namreč sredi aprila dosegle dogovor o gospodarskih in finančnih politikah, ki so potrebne za dosledno izvajanje reformnega programa. Dogovorili so se o sprostitvi novega obroka posojila, vrednega 8,8 milijarde evrov, medtem ko so se grške oblasti zavezale k nadaljnjim rezom v javnem sektorju.

Za zakon je glasovalo 168 poslancev, tudi vsi iz tričlanske desnosredinske vladne koalicije pod vodstvom premierja Antonisa Samarasa, 123 jih je bilo proti. Glasovanje so spremljali glasni protesti več tisoč ogorčenih Grkov, ki so se kot že tolikokrat v zadnjem času zbrali pred stavbo parlamenta v središču Aten. Trdijo, da bo ukrep le še povečal bedo v državi in da je število odpuščenih pretirano.

Novo zategovanje pasu
Nedeljski ukrep predstavlja enega najkorenitejših posegov v grško socialno državo, saj predvideva tudi, da redna služba za nedoločen čas v javnem sektorju ne bo več zagotovljena. Do sredine maja pa obubožano Grčijo čaka še nekaj drugih ukrepov, med drugim tudi uvedba novega davka na nepremičnine. Sredi maja bodo nato po pričakovanjih finančni ministri držav z evrom sprostili še dodatnih šest milijard pomoči. S tem denarjem naj bi v Grčiji poskrbeli za plače, pokojnine in za poplačilo obveznic, ki jih ima v lasti Evropska centralna banka, njihov rok za plačilo pa poteče 20. maja, poroča Matjaž Trošt, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.

Zaščiteni več kot sto let
Grški javni sektor se je v 70. in 80. letih močno povečal, predvsem na račun nenadzorovanega zaposlovanja vsake nove vlade, ki je prišla na oblast. Javni uslužbenci v tej državi so bili do danes zaščiteni z zakonom iz leta 1880, ki je mesto našel tudi v grški ustavi, z njim pa so želeli doseči prav to, torej preprečiti množično zamenjevanje uradnikov ob vsakokratni menjavi oblasti. "Logika zakona je bila, da mora javni sektor postati politično neodvisen, imeti zagotovljeno varnost in zagotavljati kontinuiteto države," je dejal profesor Dimitris Charalambis. A ukrep je v praksi pomenil, da je vsaka nova politična garnitura pripeljala na stolčke strankarske člane, starih pa ni mogla odpustiti, zato so državni organi postajali vse obsežnejši in hkrati vse manj učinkoviti.

Kljub slovesu "napihnjenosti" pa je grški javni sektor pravzaprav manjši od povprečja Evropske unije. Po podatkih iz leta 2011 je bilo v Grčiji 29 odstotkov aktivne delovne sile zaposlenih v javnih službah, v primerjavi z 38 odstotki v Belgiji in 31 odstotki v Franciji.

Vreča brez dna
Grčija je sicer od Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada od sredine leta 2010 dobila že približno 200 milijard pomoči, do konca prihodnjega leta pa naj bi dobila še približno 40 milijard evrov. Varčevalni ukrepi so z recesijo stopnjo brezposelnosti v Grčiji dvignili na več kot 27 odstotkov, gospodarstvo države pa naj bi se v zadnjih petih letih skrčilo za četrtino.

Evropska komisija Atenam skuša pomagati tudi s posebno skupino za tehnično pomoč - ob objavi zadnjega poročila lani decembra so poleg poskusov krepitve črpanja iz evropskih sredstev izpostavljali predvsem pomoč pri krepitvi javnofinančnega upravljanja in pobiranja davkov, prav tako so izpostavili napredek pri delu na področjih boja proti korupciji in pranju denarja, končuje Trošt.