Kritiki ustavnih sprememb menijo, da gre za del prizadevanj predsednika Erdogana, da si v svoje roke po spodletelem julijskem puču prisvoji vso oblast. Foto: Reuters Foto: Reuters
Kritiki ustavnih sprememb menijo, da gre za del prizadevanj predsednika Erdogana, da si v svoje roke po spodletelem julijskem puču prisvoji vso oblast. Foto: Reuters Foto: Reuters
Recep Tayyip Erdogan
Turški predsednik si želi sam imenovati ministre in odpraviti funkcijo premierja. Foto: Reuters

Premier Binali Yildrim je v podporo spremembam imel govor na stadionu v Ankari. "Nov sistem bo uničil terorizem," je med drugim oznanil Yildrim v svojem enournem govoru in dodal, da proti spremembam lobirata kurdska milica in t. i. Islamska država. Stadion je bil nabito poln, več tisoč ljudi je ostalo pred njim, za varnost je skrbelo približno 6.500 policistov.

Na referendumu 16. aprila bo imelo okoli 55 milijonov državljanov Turčije možnost odločati o ustavnih spremembah, ki jih je vlada predlagala januarja. Po ocenah analitikov izid referenduma še ni gotov, zato bosta AKP in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v prihodnjem mesecu s kampanjo po vsej državi poskušala prepričati volivce, naj glasujejo za ustavne spremembe. Iz stranke sporočajo, da je glas za spremembe tudi glas za stabilnost Turčije.

Turčija po spremembah brez premierja?
Spremembe predvidevajo, da lahko predsednik neodvisno izdaja odloke, razglasi izredne razmere, imenuje in odstavlja ministre in visoke državne uradnike ter razpusti parlament. Spremembe bi tudi ukinile položaj predsednika vlade, kar bi se zgodilo prvič v sodobni Turčiji.

Nasprotniki sprememb se bojijo mogočega pomika Turčije v avtoritarnost, če bodo ustavne spremembe obveljale. Menijo, da bi z njimi oblast končala v rokah enega samega človeka.

Stranka AKP, katere ustanovitelj je Erdogan, je prišla na oblast leta 2002. Leta 2003 je Erdogan postal predsednik vlade, leta 2014 pa predsednik države. Če referendumske spremembe obveljajo, bo Erdogan lahko ostal na mestu predsednika do leta 2029.