Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je morala za sprejetje ustavnih sprememb in njihovo predložitev volivcem na referendumu zbrati najmanj 330 glasov, za spremembe pa je glasovalo 339 poslancev. Potrebno večino je AKP zbral s pomočjo četrte največje stranke v parlamentu, nacionalističnega MHP-ja, ki so ga kritiki obtožili, da je sprejel podkupnino AKP-ja.

Takoj po sprejetju osnutka je premier Binali Yildirim sporočil, da bodo imeli zadnjo besedo ljudje na referendumu. "Nihče ne sme dvomiti o tem, da bo glede ustavnih sprememb najbolj pravilno odločitev podalo ljudstvo," je poudaril.

Naslednja faza pred končnim odločanjem na referendumu bo v rokah predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana, ki mora potrditi vseh 18 členov. Nato morajo biti predlagane spremembe objavljene v uradnem listu, prvo nedeljo po preteku 60 dni od objave pa lahko državljani o njih odločajo na referendumu. Za potrditev je potrebna navadna večina.

Med razpravo zapele tudi pesti
Poslanci so zadnja člena ustave, ki jo sestavlja skupaj 18 členov, v prvem branju podprli po maratonskem tednu izredno burnih razprav, ki so večkrat trajale pozno v noč. V drugem branju so ta teden znova razpravljali o vsakem členu nove ustave posebej.

Razprave o ustavi so bile tako napete, da sta izbruhnila celo dva huda fizična obračuna, neodvisna poslanka Aylin Nazliaka se je v protestu proti ustavnim spremembam z lisicami celo priklenila na mikrofon na govorniškem odru in ga ni želela zapustiti več kot eno uro.

Predlagane ustavne spremembe med drugim predvidevajo, da predsednik imenuje in odstavlja ministre ter prvič v zgodovini sodobne Turčije odpravljajo položaj predsednika vlade, kar je sprožilo strahove, da bo oblast imel v rokah zgolj en človek. Namesto premierja bodo Turki dobili vsaj enega podpredsednika, morda tudi več.

Nova ustava naj bi nadomestila temeljni zakonik, oblikovan po vojaškem udaru v Turčiji leta 1980. Po mnenju kritikov gre za del prizadevanj predsednika Erdogana, da si v svojih rokah po spodletelem julijskem državnem udaru prisvoji vso oblast. Erdogan in AKP pa trdita, da bo predsedniški sistem Turčijo postavil ob bok državam, kot sta Francija in ZDA, potreben pa naj bi bil za učinkovito vladanje.