Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je sporočil, da je armenskega premierja Nikola Pašinjana in azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva povabil na srečanje v Bruselj konec oktobra. "Verjamemo v diplomacijo, verjamemo v politični dialog," je dejal Michel novinarjev v Granadi na srečanju Evropske politične skupnosti.

Srečanje med Pašinjanom in Alijevom je bilo predvideno tudi v Granadi, a je azerbajdžanski voditelj zavrnil povabilo, kot razlog pa navedel evropsko podporo vladi v Erevanu. Michel vseeno pričakuje, da bo prišel na srečanje v Bruselj, in je ob tem spomnil, da se je Baku strinjal s sodelovanjem v mirovnih pogajanjih z Erevanom pod okriljem Evropske unije.

Azerbajdžan je pred dvema tednoma izvedel vojaško operacijo, zaradi česar je iz azerbajdžanske pokrajine zbežalo že več kot 100.000 Armencev.

V Granadi so evropski voditelji obljubili podporo Armeniji in podprli krepitev odnosov EU-ja s kavkaško državo na vseh področjih, pri čemer bodo upoštevali armenske potrebe.

Na srečanju s Pašinjanom so Michel ter francoski predsednik Emanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz izrazili neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Armenije, ki so jo skupaj z Azerbajdžanom pozvali k medsebojnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti.

Pozvali so k upoštevanju načela o neuporabi sile in izogibanju grožnjam s silo. Poudarili so še potrebo po nadaljevanju določanja meja. Zavzeli so se tudi za večje regionalno sodelovanje in odprtje vseh meja, tudi tiste med Turčijo in Armenijo.

Azerbajdžan ključen dobavitelj plina

Evropski parlament je sicer danes podprl resolucijo, v kateri Azerbajdžan obtožuje izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu. Ob tem so evropski poslanci pozvali k ponovni preučitvi odnosov med Azerbajdžanom in EU-jem, prekinitvi sodelovanja z Bakujem v primeru nove agresije proti Armeniji in uvedbi sankcij proti azerbajdžanskim uradnikom.

Nekateri evropski voditelji so obsodili azerbajdžansko vojaško operacijo v Gorskem Karabahu in se zavzeli za ukrepe proti Bakuju, ki vztraja, da je izvedel zakonito operacijo, s katero je znova prevzel nadzor nad delom svojega ozemlja.

Kot poroča Reuters, je le malo verjetno, da bi članice EU-ja dosegle soglasje za uvedbo morebitnih sankcij proti Azerbajdžanu, od katerega so še bolj odvisne pri dobavah zemeljskega plina in nafte, ko skuša Evropa zmanjšati oziroma prekiniti uvoz ruskih energentov.

Francoski predsednik je v Granadi obsodil azerbajdžansko vojaško operacijo in dejal, da je bilo stališče francoske vlade pravilno, čeprav Baku meni, da je bilo pristransko v korist Armenije. "Francija nima težav z Azerbajdžanom, zdi pa se, da ima Azerbajdžan težave z mednarodnim pravom," je dejal Macron, ki pa vseeno meni, da bi bile sankcije proti Azerbajdžanu na tej točki protiučinkovite.

Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je na obisku v Armeniji v torek obsodila Baku zaradi izgona karabaških Armencev. Ob tem je dejala, da se je Pariz strinjal z dobavo orožja Armeniji, ne da bi navedla druge podrobnosti.

Putin: Armenija ni poslušala Moskve

Vprašanja Gorskega Karabaha se je dotaknil tudi ruski predsednik Vladimir Putin na debatnem forumu Valdaj v Sočiju, kjer je dejal, da Erevan ni prisluhnil ruskim predlogom glede armenske enklave. Vseeno je Putin dejal, da Armenija ostaja zaveznica Rusije in da je Moskva pripravljena pomagati prebivalcem Gorskega Karabaha.

Tudi ruski predsednik je potrdil, da so skoraj vsi Armenci zapustili enklavo, ki je mednarodno priznan del Azerbajdžana, a je bila zadnja tri desetletja pod nadzorom Armenije.