"Z Armenijo je bil dosežen dogovor, da bo omogočila civilno misijo EU-ja ob meji z Azerbajdžanom. Azerbajdžan se je strinjal, da bo sodeloval s to misijo," je na Twitterju po srečanju med armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je skupaj predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom posredoval pri pogovorih.

Armenija in Azerbajdžan sta na srečanju potrdila svojo zavezanost Ustanovni listini ZN-a in deklaraciji iz Alma Ate iz leta 1991, v skladu s katero obe državi medsebojno priznavata ozemeljsko celovitost in suverenost, je nato v izjavi potrdil Evropski svet.

Dodali so še, da bo doseženi dogovor podlaga za delo komisij za razmejitev meja in da bo naslednje srečanje konec oktobra v Bruslju. Misija EU-ja naj bi se sicer začela oktobra in trajala največ dva meseca, navaja AFP.

Državi sta že desetletja v sporu glede nadzora nad Gorskim Karabahom z večinsko armenskim prebivalstvom, ki pa leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana. Najhujši spopadi v regiji so izbruhnili po razpadu Sovjetske zveze med letoma 1991 in 1994, ko je umrlo okoli 30.000 ljudi. Maja 1994 sta sprti strani dosegli dogovor o ustavitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve spora.

Spopadi so znova izbruhnili leta 2020 in terjali več kot 6500 življenj. Po uspešnem azerbajdžanskem napredovanju so se takratni boji končali s premirjem, pri sklenitvi katerega je posredovala Rusija. Ponovni izbruh nasilja v regiji pa je najhujši po letu 2020 in je doslej terjal skoraj 300 smrtnih žrtev.

Ker je Moskva po februarski invaziji na Ukrajino na svetovnem prizorišču vse bolj osamljena, so ZDA in EU zdaj prevzeli vodilno vlogo pri posredovanju v normalizaciji odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom.