Poljski predsednik Andrzej Duda je v sredo podpisal končno različico zakona, ki je sicer milejša verzija prvotnega predloga, predstavljenega konec maja.

Devetčlanska preiskovalna komisija naj bi bila v skladu s prvim predlogom med drugim pooblaščena za to, da v primeru ugotovljenega ruskega vmešavanja ali vplivanja na odločitve posameznikom lahko prepove opravljanje javne službe za obdobje do 10 let.

To je sprožilo zaskrbljenost in kritike iz vrst poljske opozicije, pa tudi iz Bruslja in Washingtona. Ocenili so, da bi lahko šlo za poskus vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), da bi vodji opozicije Donaldu Tusku preprečili sodelovanje na jesenskih parlamentarnih volitvah.

V odgovor na kritike je predsednik Duda kasneje predlagal spremembe dela zakona, ki definira ustanovitev preiskovalne komisije. V skladu s spremenjenim zakonom zdaj komisija ne bo pooblaščena za prepovedi opravljanja javne službe, kar je bil najbolj sporen del prvotnega predloga.

Tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper pa je danes kljub spremembam dejala, da je komisija Varšavi že sporočila, da "spremenjeni zakon še vedno vzbuja resne pomisleke". Dodala je, da še vedno obstajajo vprašanja glede "skladnosti z zakonodajo EU-ja".

Skladnost poljskih zakonov z zakonodajo EU-ja je bila v zadnjih letih večkrat jabolko spora med poljskimi konservativnimi oblastmi na čelu s stranko PiS. Prevlado te bi na jesenskih parlamentarnih volitvah lahko resneje ogrozil ravno Tusk, nekdanji poljski premier, ki je bil med letoma 2014 in 2019 tudi predsednik Evropskega sveta.