Gre za zakon o ustanovitvi preiskovalne komisije o morebitnem ruskem vplivu na Poljskem. Preiskovalna komisija bo skladno z zakonom preučila, ali so poljski javni uslužbenci med letoma 2007 in 2022 podlegli ruskemu vplivu in sprejeli odločitve, ki so škodovale varnosti države. Vsakomur, ki bo razglašen za krivega, bi lahko v skladu s prvotno sprejetim besedilom zakona za deset let prepovedali opravljanje določenih javnih funkcij.

Predsednik Duda je zakon podpisal konec maja in ob tem napovedal, da bo ustavnemu sodišču naročil, naj ga preuči. Kritiki konservativni vladni koaliciji pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost (PiS) očitajo, da z zakonom, sprejetim nekaj mesecev pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami, želi predvsem diskreditirati vodjo opozicije in nekdanjega premierja Donalda Tuska.

Opomin Evropske komisije

Potem ko so zaskrbljenost zaradi zakonodaje izrekli v Bruslju in Washingtonu, Evropska komisija pa je Poljski poslala tudi uradni opomin zaradi kršitve prava Evropske unije, je predsednik Duda vložil predlog dopolnila, ki je vseboval nekatere pomembne spremembe.

Spodnji dom poljskega parlamenta, v katerem ima večino vladajoča koalicija, je v petek potrdil spremembe zakonskega besedila, ki po poročanju francoske tiskovne agencije AFP bolj ali manj sledijo predsednikovemu predlogu.

Izločena prepoved opravljanja javnih funkcij

Med drugim je črtano določilo o prepovedi opravljanja javnih funkcij, nekateri izrazi so omiljeni, člani omenjene komisije pa ne bodo prišli iz vrst poslancev sejma, spodnjega parlamentarnega doma, ali članov senata, torej zgornjega doma parlamenta. Dovoljena bo tudi pritožba na odločitev komisije pred drugostopenjskim sodiščem.

Po potrditvi v sejmu, kjer se je opozicija vzdržala, bo spremenjeno zakonsko besedilo zdaj romalo v senat, kjer pa ima večino opozicija. Ta ga verjetno ne bo potrdila, a končno besedo bo imel spodnji dom.

Sporna zakonodaja je le ena od zadev na področju vladavine prava, zaradi katere je Poljska v sporu z EU-jem. Najodmevnejša je reforma sodstva iz leta 2019, za katero je Sodišče EU-ja presodilo, da krši evropski pravni red.