Italija je bila med prvimi, ki je sprejela zakon, ki prepoveduje kajenje na vseh javnih mestih, v zgradbah, pisarnah, barih, restavracijah, kavarnah, nočnih klubih in hotelih. Enega najstrožjih zakonov v Evropi, po katerem je dovoljeno kaditi le v posebnih prostorih s prezračevalnim sistemom, so naši sosedi sprejeli 10. januarja leta 2005. Ideja je bila nepredstavljiva, kadilci so se upirali in zagotavljali, da se ne bodo vdali.

Italijanski kadilci, ki jih je približno 14 milijonov, zakon dokaj presenetljivo spoštujejo. Ob kršitvah lahko lastnike lokalov doleti do 2.000 evrov kazni, goste pa do 250 evrov kazni, a teh ni bilo veliko. Po uveljavitvi zakona so v Italiji opazili tudi upad kadilcev, saj naj bi to grdo razvado opustilo kar pol milijona ljudi.

Diskoteke in nočni klubi znova v dimu
Čeprav se je po več kot dveh letih od uveljavitve zakona Italija navadila na to, da se kadi le še na ulicah, da Italijani kadijo veliko manj in da promet v barih in restavracijah le ni padel tako drastično, pa je morala italijanska vlada popustiti in dopustiti manjšo spremembo zakona. Kajenje je po novem dovoljeno v diskotekah in nočnih klubih, ki jih je zakon najbolj udaril po žepu. Pod pogojem, da je prostor odprt tudi po 2. uri zjutraj in da je dovolj velik, kar jim omogoča ločitev kadilskega in nekadilskega dela, lahko obiskovalci omenjenih klubov prižgejo cigareto ali dve.

Evropske države druga za drugo prepovedujejo kajenje
Vse več držav se nevarnosti kajenja zaveda in ga skuša omejiti. Prepovedujejo kajenje na delovnih mestih, v šolah, v nakupovalnih središčih, na avtobusnih in železniških postajah, na letališčih, v bolnišnicah in športnih ter v kulturnih dvoranah. Prva je protikadilsko zakonodajo marca leta 2004 uveljavila Irska in prepovedala kajenje v pivnicah, restavracijah in na delovnem mestu. Kazen za kršilce zakona znaša do 3.000 evrov, a so se Irci hitro navadili na nov način življenja in se tako cigaretni dim vije le še na odprtem.

Nizozemska je protikadilski zakon uveljavila 1. januarja 2004 in prepovedala kajenje na javnih mestih, kot so delovni prostori, železniške in avtobusne postaje. Lastnikom barov, restavracij in nočnih klubov pa je vlada ukazala, naj tudi sami uvedejo podobne omejitve, sicer naj bi jim po letu 2008, ko bodo uveljavili popolno prepoved, grozile velike kazni. Edina izjema naj bi bili po vsem svetu znani "coffeshopi", kjer se lahko zakonito prodaja in uživa marihuana in so ena največjih nizozemskih znamenitosti.

Norveška je zakon, ki prepoveduje kajenje v vseh javnih prostorih, uvedla 1. junija 2004, Švedska pa maja 2005. Kajenje je v obeh državah dovoljeno le na prostem in v posebnih prostorih z ustreznim prezračevalnim sistemom, ki so namenjeni le kajenju.

Španci prvi z "luknjo v zakonu"
Španija je zakon, ki prepoveduje kajenje v pisarnah, šolah, bolnicah, kulturnih ustanovah in v javnem prometu sprejela 1. januarja 2006. Kajenje v barih in restavracijah pa le ni bilo popolnoma prepovedano, saj je španska vlada lastnikom barov in restavracij, ki so večje od 100 kvadratnih metrov, ukazala, da morajo imeti strogo ločene prostore za kadilce in nekadilce. Tistim, ki imajo lokale, manjše od 100 kvadratnih metrov, je vlada dopustila, da se sami odločijo, ali bodo imeli kadilski ali nekadilski bar ali restavracijo. Tako v španskih barih pogosteje zasledimo napis "Tukaj se lahko kadi" kot pa "Prepovedano kajenje".

Estonija je zakon, ki prepoveduje kajenje v barih, restavracijah in nočnih klubih, sprejela 5. junija 2007, kajenje je dovoljeno le na posebej za to označenih conah ter na avtobusnih in postajah podzemne železnice. Kršilci zakona morajo plačati 80 evrov kazni, lastniki restavracij ali barov pa so lahko ob kršitvah ob 2.000 evrov. Enak zakon je 1. junija začel veljati tudi na Finskem.

V Belgiji je protikadilski zakon začel veljati 1. januarja 2007, a se v barih kljub prepovedi lahko kadi, Anglija pa je kajenje v vseh javnih prostorih, tudi barih in restavracijah, prepovedala 1. julija 2007. Škotska je to storila že marca leta 2006, Wales in Severna Irska pa aprila 2007.

Avstrijci bodo še nekaj časa lahko kadili
V Avstriji so kadilci pred kratkim dosegli, da njihov protikadilski zakon ne bo začel veljati 1. januarja, kot je to načrtovala vlada, saj se nikakor niso mogli sporazumeti o vsebini zakonskega predloga. Kadilci in gostinci se namreč zavzemajo za to, da naj bi se lastnik lokala, velikega do 75 kvadratnih metrov, sam odločil, ali bo lokal kadilski ali ne. Vsak lokal, katerega kvadratura je večja od tega, pa naj bi polovico svojih prostorov rezerviral za nekadilske goste.

Tudi na Danskem so 15. avgusta sprejeli zakon, ki prepoveduje kajenje v javnih zgradbah, na delovnih mestih, v nakupovalnih središčih, športnih dvoranah, kulturnih centrih in drugih zaprtih javnih prostorih. V lokalih, večjih od sto kvadratnih metrov, se kaditi ne sme, obstajajo pa ločeni prostori za kadilce, v manjših lokalih pa je odločitev za ali proti kajenju prepuščena lastnikom. Danska je bila zadnja skandinavska država, ki je sprejela omenjeni zakon.

Tudi Francija ne bo več to, kar je bila
1. februarja 2007 je zakon, ki prepoveduje kajenje na vseh javnih mestih, na delovnem mestu, v šolah, v nakupovalnih središčih, na avtobusnih in železniških postajah, na letališčih, v bolnišnicah in športnih ter v kulturnih dvoranah, začel veljati tudi v Franciji. Kadilci so še vedno dobrodošli v kavarnah in restavracijah ter na odprtih javnih prostorih, a le do 1. januarja 2008, ko bo začela veljati popolna prepoved kajenja v vseh javnih prostorih, tudi v barih, restavracijah in nočnih klubih. Tako bo tudi podoba zakajenega francoskega bara, kjer so se v cigaretnem dimu rodile misli Jeana-Paula Sartra, Alberta Camusa in drugih francoskih umetnikov, kmalu postala zgodovina.

Brina Tomovič