Dober teden dni pred prvo obletnico vojne v Gazi so se z napadom izraelske vojske na Libanon razmere v regiji močno zaostrile. V MMC-kast smo povabili dva nekdanja predsednika, ki sta delila svoj pogled na dogajanje in možnosti za naprej.

Nekdanji predsednik Türk ne dvomi o iskrenih diplomatskih poskusih ameriškega državnega sekretarja Anthonyja Blinkna, vendar "med diplomacijo in vojaško pomočjo ni vedno harmonije. /../ Tako da so tudi Združene države Amerike tu v nekakšni tragični situaciji." Pri tem izpostavi vpliv predsednika Netanjahuja na ameriški kongres. "Stvari so globoko zašle tudi v samo tkivo ameriške politike. Če predsednik vlade Izraela v času, ko izvaja genocid na Bližnjem vzhodu, dobi med svojim govorom – nekje sem prebral – 150 stoječih ovacij v kongresu Združenih držav Amerike, potem morate vedeti, da je njegova povezava z ameriško notranjo politiko tako zelo močna, da imata tudi sama administracija in ameriška diplomacija zelo omejene možnosti in da v teh razmerah Izrael to izkorišča. To ni novo, to traja že leta."

Kdaj bi bilo torej lahko konec te morije oziroma kdaj bi lahko našli pot k premirju? "Če Amerika neha dobavljati orožje Izraelu, ta hip," je jasen nekdanji predsednik Kučan. In povsem absurdno se mu zdi, da na eni strani dobavljajo orožje, po drugi strani pa s tem izničijo lastno humanitarno pomoč, namenjeno Gazi.

Sogovornika poudarita biblično dojemanje judovskega vprašanja izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in njegovega režima, ko gre za upravičevanje morije, a prav to je lahko pogubno za koncept mednarodnega prava: "Imamo situacijo zanikanja mednarodnega prava, mednarodno pravo nima veljave, ker prevladuje biblijska pripoved. Za Izrael je to biblijska pripoved, ki prevlada nad vsem drugim, mednarodno pravo pa zahteva neko elementarno racionalnost suverenih in na neki način tudi sekularnih držav. Verske zapovedi ne morejo prevladati nad mednarodnim pravom, to se je Evropa naučila v 30-letni vojni, ko je bilo sprejeto načelo – tisti, ki obvlada teritorij, naj tudi odloča o tem, katera religija vlada na tem teritoriju, in to pomeni, da pač drugje ne more vladati. In zdaj ta sedanja politika izraelskega, judovskega ekstremizma pravzaprav uničuje to osnovno idejo in zato tudi povzroča izjemno veliko škodo mednarodnemu pravu," opozori Türk, ob tem pa spomni tudi na paradoks, da so bili prav Judje med avtorji mednarodnega prava prve polovice 20. stoletja.

Sorodna novica Od vdora Hamasa in trditve Izraela o samoobrambi do sojenja zaradi verjetnosti genocida in vojne

Oba se strinjata z odločitvijo slovenske vlade, da prizna Palestino, in oba tudi pohvalita njeno delo v Varnostnem svetu. Glede tega, ali se strinjata tudi s sankcijami za Izrael, kar je ena od zahtev dela slovenske civilne družbe, kot je Gibanje za pravice Palestincev, pa Kučan opomni in spomni, da "je vprašanje, ali je mogoče glede tega znotraj Slovenije doseči soglasje. Seveda mislim, da ne. Saj vidite, kakšen je bil ves ta proces sklepanja o tem, ali bomo priznali Palestino ali je ne bomo. Dolg rep ima, še v mojih časih se je to začelo, neki odgovor je bil zmeraj, zdaj ni pravi čas /.../ So čisto, bi rekel, pritlehni interesi, majhne politične računice. In če to preslikate na evropsko raven, so pa to velike politične računice velikih držav, ki so obremenjene s tem. Recimo, stališče Nemčije, ki je najbolj obremenjeno s tem in pravi, mi bomo večno na strani Izraela. To je pravzaprav grozna izjava, grozno stališče, ki nekako opravičuje vse, kar bo lahko Izrael počel. Tako si bodo namreč ti skrajneži v Izraelu to tudi razlagali in zato mislim, da je za zdaj preveč iluzorno pričakovati, da bi kakor koli Evropska unija, takšna, kot je, lahko kar koli resnega povzela proti Izraelu."

Razočaranje nad EU-jem

Na splošno sta oba zelo razočarana nad vlogo, pristopom Evropske unije pri reševanju konflikta, ki se razrašča v nepredvidljive razsežnosti. Danilo Türk bi želel videti prav staro celino, in sicer zaradi številnih izkušenj, ki jih ima, kot nekakšno usmerjevalko pri nujnem uresničevanju politike dveh držav: "Kar naprej se pogovarjamo o tem, ali je treba Izrael obsoditi ali ne, ali je treba napraviti to ali ono. Ni pa nekega resnega prizadevanja, da bi rekli, dobro, izkazalo se je, da je rešitev s pomočjo dveh držav nujna, mi pa bomo naredili, da se bo ta tudi zgodila. In tu Evropa pada na zgodovinskem izpitu." Glede sprememb v novem petletnem mandatu Ursule von der Leyen sta oba nekdanja predsednika pesimistična.

Če je Kučan nekdaj videl v Šimonu Perezu prijatelja, je bil zanj "največji poštenjak" nekdanji izraelski premier Jicak Rabin: "Je tako tudi delal. Žal je bil potem hitro seveda tudi likvidiran. Enkrat mi je rekel: Vse življenje sem vojak. Nočem, da je moj vnuk človek z enako usodo; da se bo rodil s puško in umrl s puško."

V MMC-kastu tudi o moči sionizma, Varnostnega sveta in načelne politične drže.