"Medtem ko so na drugih celinah uspešno zmanjšali revščino, se je v Evropi ta še povečala," piše v obširni študiji, ki sta jo opravila Rdeči križ in Rdeči polmesec, njene izsledke pa je ekskluzivno objavil britanski časopis Guardian. Študija opozarja, da staro celino še čakajo dolgoročne posledice krize, katere reševanja so se evropski politiki lotili z ostrimi varčevalnimi ukrepi.

"Povzročene težave se bodo čutile še desetletja, tudi če se bo v bližnji prihodnosti gospodarstvo okrepilo. Sprašujemo se, ali se kot celina zavedamo, kaj nas je udarilo," pišejo avtorji študije, ki so jo opravili v prvi polovici letošnjega leta in je zajela 28 držav Evropske unije ter še 14 držav na Balkanu, v vzhodni Evropi in v osrednji Aziji.

Evropa se potaplja v dolgotrajno obdobje naraščajoče revščine, visoke brezposelnosti, socialnih izključitev, večjih razlik med revnimi in bogatimi ter kolektivnega obupa, je končna ugotovitev študije, ki napoveduje mračne napovedi za milijone Evropejcev.

Visoka brezposelnost, še posebej med mladimi, 120 milijonov Evropejcev na robu revščine ali že v njej, val prebežnikov in naraščajoča ksenofobija v ciljnih državah, nevarnost socialnih nemirov in politične nestabilnosti, za katero se ocenjuje, da je od dva do trikrat večja kot v drugih delih sveta, vse večja negotovost srednjega razreda - vse to skupaj ustvarja prihodnost negotovo bolj kot kadar koli v povojnem obdobju.

V Sloveniji težava neplačila
Lani je Rdeči križ prvič v zgodovini v Španiji sprožil nacionalni poziv za pomoč ljudem, v Grčiji se je podvojilo število samomorov med ženskami, v Sloveniji številni zaposleni že več mesecev niso prejeli plač, v Franciji se je pod prag revščine od leta 2008 do leta 2011 spustilo 350.000 ljudi, eden od petih Fincev, rojenih leta 1987, se mora zdraviti zaradi duševnih motenj kot posledice gospodarske krize v 90. letih prejšnjega stoletja - podatki, ki ne vzbujajo optimizma za prihodnost.

Prav negotovost glede prihodnosti je ena najhujših psiholoških stanj pri ljudeh, pravijo avtorji in opozarjajo, da se med Evropejci širi obup, ki ima za posledico depresijo, ravnodušje in izgubo upanja. V primerjavi z letom 2009 se je tako še več milijonov ljudi znašlo v vrstah za hrano, nezmožnih nakupa zdravil ali brez dostopa do zdravstvene oskrbe.

"Številni pripadniki srednjega razreda so se spustili v revščino. Število ljudi, ki so odvisni od oskrbe s hrano prek Rdečega križa, je v 22 obravnavanih državah med letoma 2009 in 2012 naraslo za 75 odstotkov. Vse več ljudi je revnih in revni postajajo še revnejši," piše v študiji, ki razkriva, da posledic krize ne občutijo samo države v krizi, ki so prejele finančno pomoč, kot so države na jugu Evrope in Irska, ampak tudi v uspešnih državah, kot je Nemčija in nekateri deli Skandinavije.

Tudi v Nemčiji ni vse rožnato
Čeprav v Evropi prevladuje prepričanje, da se je Nemčiji uspelo izogniti visoki stopnji brezposelnosti, pa je četrtina zaposlenih v službah, kjer imajo nizko plačo - skoraj polovica novih delovnih mest od leta 2008 je za nizko plačilo, prilagodljivo ali delno zaposlitev z izredno malo varnosti in običajno brez socialnih ugodnosti. Težave občutijo tudi v nekaterih najbogatejših delih Evrope, na primer v Luksemburgu in na Danskem.

Vprašanje zaposlitve je eno najbolj perečih, s katerim se spoprijema Evropska unija. Od 26 milijonov brezposelnih jih je 11 milijonov brez dela že več kot eno leto, kar je dvakrat več kot pred petimi leti, ko je izbruhnila finančna kriza. V Španiji in Grčiji se tako družine z odraslimi otroki selijo nazaj k svojim staršem, več generacij živi v enem gospodinjstvu s samo enim hraniteljem med njimi.

Brezposelnost med mladimi v četrtini raziskanih držav znaša od 33 do 60 odstotkov, a velika težava je tudi naraščanje brezposelnosti med tistimi, starimi od 50 do 64 let, ki se je med letoma 2008 in 2012 povečala z 2,8 milijona na 4,6 milijona.

"Trend naraščanja brezposelnosti samo v zadnjih 24 mesecih je znak, da se kriza poglablja, z velikimi izgubami na osebni ravni in nevarnostjo nemirov ter ekstremizma. Skupaj z naraščajočimi življenjskimi stroški gre za nevarno kombinacijo," še opozarjajo avtorji študije.