Tita so že na začetku leta 1980 sprejeli v ljubljanski klinični center, kjer so mu pozneje zaradi zamašenih žil amputirali levo nogo.

Pokopali so ga štiri dni pozneje v Beogradu, vlak z njegovo krsto je na poti iz Ljubljane do Beograda pozdravilo na desettisoče ljudi. Njegova smrt je številne prebivalce takratne Jugoslavije, tudi v Sloveniji, pahnila v globoko žalost, hkrati pa so se že pojavile prve skrbi glede prihodnosti države.

Pogreba, ki so ga 8. maja pripravili med sedemdnevnim državnim žalovanjem, se je glede na uradne podatke udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov.

Tita so pokopali v Hiši cvetja na beograjskem Dedinju. Njegov grob je postal svojevrstna turistična znamenitost, ki jo je doslej obiskalo več kot 20 milijonov ljudi. Leta 2013 so poleg njega pokopali tudi njegovo zadnjo ženo Jovanko, od njega mlajšo 32 let. Tito je bil pred njo večkrat poročen, med drugim z Mariborčanko judovskih korenin, 22 let mlajšo Herto Haas, s katero sta se uradno ločila po drugi svetovni vojni.

Josip Broz se je rodil v Kumrovcu kot sedmi otrok Hrvatu Franju Brozu in Slovenki Mariji Javoršek maja 1892. Obstaja več datumov njegovega rojstva, na koncu pa je uradno obveljal 25. maj. Tako je bilo zapisano v času, ko je služil v avstro-ogrski vojski.

Zgodnja otroška leta je preživel pri materinem očetu v Podsredi, nato pa je začel obiskovati osnovno šolo v Kumrovcu, kjer prvega razreda ni izdelal. Šolanje je končal leta 1905, dve leti pozneje se je preselil v Sisak, kjer je delal kot vajenec.

Leta 1910 se je pridružil sindikatu metalurških delavcev in hkrati tudi Socialnodemokratski stranki Hrvaške in Slavonije. Med letoma 1911 in 1913 je delal nekaj časa v Kamniku, Cenkovem v Bohemiji in Münchnu ter Mannheimu v Nemčiji. Leta 1915 so ga poslali na vzhodno fronto v boj proti Rusom. V Bukovini je bil huje ranjen, aprila pa ga je skupaj s celotnim bataljonom zajela ruska vojska. Po večmesečnem zdravljenju so ga jeseni 1916 poslali v delovno taborišče. Aprila 1917 so ga znova aretirali zaradi organiziranja demonstracij vojnih ujetnikov. Pozneje je pobegnil in se udeležil demonstracij v Sankt Peterburgu. Pozneje so ga še dvakrat aretirali, novembra 1917 je vstopil v rusko vojsko, spomladi pa je zaprosil tudi za članstvo v ruski komunistični partiji.

Leta 1936 je Kominterna poslala Tita nazaj v Jugoslavijo, da bi tam ustanovil komunistično partijo, katere glavni sekretar je postal leta 1937. Aprila 1941 so jugoslovanski komunisti organizirali odporniško gibanje proti nacistom. Tito se je med vojno udeležil Avnoja v Bihaću in Jajcu. 4. decembra 1943 je bil razglašen za vodjo začasne demokratične jugoslovanske vlade. Nemci so ga med vojno večkrat poskušali ubiti. 5. aprila 1945 je Tito podpisal sporazum, s katerim je začasno dovolil, da ruska vojska vstopi na jugoslovansko ozemlje. Po volitvah novembra 1945 je postal premier in minister za zunanje zadeve. 14. januarja 1953 je Tito nasledil Ivana Ribarja na mestu predsednika države in spremenil ime države v Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Imel je dva sinova

Tito se je prvič poročil v Rusiji s Pelagijo Belousovo, s katero je imel enega sina, Žarka. Pozneje je imel razmerje s Hertho Haas, Nemko slovenskega rodu, ki jo je srečal v Parizu leta 1937. Leta 1941 se jima je rodil sin Mišo. Tito je imel več razmerij, nato pa se je poročil z Jovanko Budisavljević, s katero ni imel otrok.

Po drugi svetovni vojni se je datum Titovega rojstva v skladu z gradnjo kulta osebnosti praznoval kot dan mladosti. Z njim je bila povezana tudi štafeta mladosti, med katero so več kot štiri desetletja po celotni državi mladinci prenašali štafetno palico in jo Titu izročili na končni slovesnosti v Beogradu.

Tito in njegova politična zapuščina še vedno razdvajata. Jugoslavija na čelu s Titom je v mednarodnem prostoru uživala določen ugled, tudi zaradi Gibanja neuvrščenih, katerega pobudnik je bil poleg tedanjih predsednikov Egipta, Gane, Indije in Indonezije prav Tito.
Predvsem po zaslugi finančnih posojil zahodnih držav je za prebivalce tedanje Jugoslavije veljalo, da imajo v primerjavi z drugimi komunističnimi državami tudi relativno visok življenjski standard in svobodo pri potovanjih v tujino. V "zlatih časih socializma" so bila večini lahko dostopna delovna mesta, na voljo so bila stanovanja, brezplačno šolstvo in zdravstveni sistem.

Sorodna novica 30 let po Titu: doba enotnosti ali doba enoumja?

Po drugi strani je dejstvo, da je bil Tito več desetletij na čelu nedemokratičnega režima, ki je posameznikom, predvsem političnim nasprotnikom in kritikom, kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V njegovem obdobju so nastala posebna taborišča in zapori, kot je bil hrvaški Goli otok. Pripisuje se mu odgovornost za številne smrti, tudi za povojne poboje.

Na Vodnikovi domačiji virtualna razstava Tito in tisk

Ob obletnici Titove smrti bodo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani odprli virtualno 3D-razstavo z naslovom Tito in tisk, od ikone do kulta. Kustos Muzeja tiska Ali Žerdin je iz zbirke starih časopisov izbrskal tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu - Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti.